Iskanje ljubezni 1

18. poglavje – TELO NA TELO V ISTI DUŠI

19. poglavje – OBRED ŠTIRIH

20. poglavje – LJUBEZEN BREZ LAŽI

21. poglavje – URA RESNICE

22. poglavje – DAN POTEM

23. poglavje – 'NAPADA ME, DA IMAM LJUBIMCA'

24. poglavje – ZAPOVEDANA LJUBEZEN?

25. poglavje – 3. in 4. STOPNJA OBREDA V ISTEM DNEVU

26. poglavje – POSVETITEV ŠIVE V 1. STOPNJO OBREDA

27. poglavje – 'ZDAJ POTREBUJEM TUDI TVOJE TELO'

28. poglavje – BREZ UPIRANJA DUŠI

29. poglavje – 'NIČ VEČ NE BO TAKO, KOT JE BILO'

ZAGOVOR

ŠIVA IN PARVATI V ČLOVEŠKEM SVETU

OBRED CELOTE

18. poglavje – TELO NA TELO V ISTI DUŠI

"Poljubljam vsak del tvojega telesa in se ti predajam. Nežno sprejemam tvojo nežnost. Zdaj se rešujeva skozi telo... to je hvalnica življenju!" (OČE PRVI) Foto: Pinterest

 

Čandra (ponedeljek), 6. 1. 2014

Marko se je jasno zavedel, da  brez Keman ljubezen nikoli več ne bo prava.

Ali je sploh doživel kaj podobnega? Ko je bil zaljubljen? Danaja? Zlata? Aurora? Bilo je nebeško! A zdaj, z njo, je vse nekako bolj prizemljeno. Ljubezen, kakršne še ni čutil... 'Kakor v nebesih tako kot na zemlji.'

7.58 Včeraj so dogorele tri velike sveče, s posvetitve Ganeša v Obred celote. Ne, ne bi se več vrnil k Viviani nazaj…

8.01 Ne bi se vrnil k Viviani, ne glede na to, ali me boš zapustila. 

Spreletelo jo je po telesu… Kot da je že odločeno!

Ni vedela, kako naj mu odgovori, zato je vprašala Očeta Prvega, ki je posredoval naslednje sporočilo:

10.44 V celoti sprejemam tvojo ljubezen, ker ti si moja ljubezen. Ljubim te. 

Začutila je veliko olajšanje… Ta ljubezen je tako samoumevna! 

Zazvonil je telefon, bil je Marko. »Doris mi je pred 4 leti razkrila podatek o mojih zadnjih dveh inkarnacijah. Da sem bil avstrijski kancler Meternih, in nato grški kralj Jurij I. Grški. Kar je nenavadno, saj se je Jurij rodil 14 let pred Meternihovo smrtjo. Zdaj prebiram knjigo Metternich in vojvodinja ter se stalno sprašujem, ali je bila Viljemina Sagan njegov dušni par. Se pravi, Keman – ali si ti bila Viljemina Sagan? In dalje, njen ljubimec Alfred Windischgrätz, ali je tudi zdaj inkarniran in kdo je ta oseba, ali jo midva poznava? Morda Viljemina samo zaradi njega ni mogla vzljubiti Klementa Meterniha?«

»Misliš…?«

»Ne bi rad več govoril, da ne bi vplival na odgovor... če boš morda res vprašala Očeta Prvega.«

»Čakaj…« je odvrnila in vprašala: 'Ali je Viljemina Sagan povezana z Markom?'«

»'Ona je Markova ljubica iz preteklega življenja.'«

»Samo ljubica? Kaj pa dušna partnerka? Ali še lahko prosim vprašaš, če je povezana s teboj?«

V mislih je vprašala, če je sama povezana z Viljemino Sagan.

»'Viljemina si ti v preteklem življenju.'«

»Uauu! Vedel sem –TI SI BILA ONA!« Po vsem telesu je čutil mravljince, oči so postale solzne od ganjenosti.

»Noro! In ljubezen med nama – sva kaj napredovala v najini ljubezni od takrat?«

»Čakaj… 'Ljubezen ostaja svobodna, zato veži Marka nase. Nikoli ga ne zapusti in joči se od sreče, ker si ga našla. On ne išče zveze, ampak čisto ljubezen. On je tvoj mož.' To sem dobila...«

»Hvala ti, hvala... Zdaj si lahko priznam... Res sem vedno iskal pravo ljubezen, v mojem življenju je bila prva in zadnja. Čeprav sem hotel razmišljati kot večina, da je cilj življenja reševanje življenja, življenje negovati... ga razvijati! A zdaj se zdi vse drugače... Cilj je nekaj, kar presega človeško življenje. Postati duša, nova duša... v ljubezenski združitvi z drugo polovico te nove duše... Ali bi še lahko vprašala, prosim, ali je Armand morda dušno povezan z Alfredom Windischgrätzem?«

»Čakaj… 'Alfred je Armand v preteklem življenju.'«

Marko je zajel sapo. »Veš, slutil sem, da je vajina ljubezen od prej... Tudi Armand te ne more spustiti, enako kot Alfred ni mogel Viljemine.«

Keman je od Marka le okvirno spoznala to zgodbo o Klementu in Viljemini. Je pa ob Armandu pomislila tudi na Viviano.

»Kaj pa Viviana, je Doris kaj pogledala zanjo?«

»Ja, je. Da je reinkarnacija Meternihove guvernante. Ki jo je imel zelo rad. Pa Meternihova mama je tudi reinkarnirana, v Mariboru! Mislim, da jo poznaš s Kezeletovih delavnic – Klementina, nekdanja učiteljica angleščine, zdaj precej v okultnih vodah. In enako odločna kot takrat, ko je živela kot grofica von Kagenegg. Zaslužna za to, da njen ljubljeni prvorojenec Klement Meternih pristal v zakonu z Eleonoro Kaunitz, vnukinjo nekdanjega avstrijskega kanclerja. In s tem napredoval v prvo ligo avstrijskega plemstva, od koder so prihajali kadri za vodilne položaje v avstrijskem cesarstvu.«

»Še nekaj sem dobila danes. Kot veš, je bil v Parizu nek duhovnik….

»…aha, ko sva bila pop in popinja in si me prevarala z njim!«

»Ja. Vprašala sem, kdo je bil. Dobila sem, da je bil… Armand.«

Marko je prasnil v smeh. »Ali potrebuješ oba oboževalca iz preteklosti...?!« 

»Kaj govoriš, to je grozno...! Če je seveda vse to res... Vprašanje, če je...!«

»Zakaj ne bi bilo?! Informacije, ki si jih doslej skanalizirala, pojasnijo marsikaj. Je pa res, da razvitost ljubezni v srcu odloči, ali jih bomo sprejeli...«

»Še nekaj sem dobila. A ne vem, če ti bi povedala...«

»Bolje, da ne, hahaha…«

»Res ne vem... Dobila sem, da je zato nastala močna karma... Zato se ti in jaz v tem življenju nisva srečala že v mladosti.«

»Kakšna karma, ljubica?«

»Ker je bil duhovnik, je karma močnejša.«

»Prešuštvo z duhovnikom ti da posebne radosti, seks z njim je resnično vreden greha...« se je šalil Marko in nagajivo mežikal.

Keman pa ni bilo do smeha. »Ja, misliš!? Da se zdaj moramo mi štirje zdaj preganjati med seboj... kot divje živali! Zakaj mora biti vse  zakomplicirano...?!«

»Verjetno zato, ker iščemo dopolnitev svojega telesa, osebnosti in srca globje v sebi, v svoji zavesti. Prej ali slej se človek sooči s tem, da ga zares lahko dopolni (in izpolni) ravno druga polovica, ker ima edina isto zavest.« 

11.09 Sta tudi Šiva in Parvati komplementa? Videti je, da sta, edina moja…

11.25 Ja, tudi na slikah je tako, vedno se delno prekrivata. Bruna je klicala. Tako intenzivno je govorila, sama skrita sporočila zame. Ej, jaz se moram najprej zrediti, preden bova midva…

11.30 Hahaha! Ganeš je otrok komplementov, ne?

11.40 Le tako je lahko posvečen pred rojstvom. Pomislila sem, da bi Armand in Viviana lažje sprejela, če bi napravil Obred celote z vsemi štirimi.

11.42 Ja, lahko. Pridem ob treh pote, da skupaj opraviva Obred? 

Poklicala ga je, da popoldne ne bo mogla v Šambalo. Začela je opisovati prigode z Bruno, ki ji je v Justbe pripeljala izvirsko vodo iz Studenic.

»Keman, ravno grem v mesto, se lahko malo oglasim pri vama?«

»Pa boš lahko?«

»Če ti ni odveč! Prihajam!« 

Keman je začutila, da je Manfred ne le Brunin znanec, ampak tudi dušni partner. Oče Prvi je potrdil njen občutek, in o tem je obvestila Bruno. Ki pa ni želela slišati zanj, čeprav je bil urejen, privlačen in iznajdljiv možakar, pa tudi brez partnerke.

»Imela sem že moža nekoč, hvala lepa za moške!« je pojasnila. »Raje nosim stari plašč, tako vsaj veš, kaj nosiš.«

V tem primeru je stari plašč pomenil samsko življenje brez partnerja. 

Marko in Keman sta se držala za roko in jo opazovala, ko je naenkrat strupeno pripomnila: »Ali vesta, kaj vaju muči? Druga puberteta!«

Oba sta se zasmejala, Marko pa je pripomnil: »Ampak ti si kot ena prav sladka najstnica! Potrebna poljuba in objema pravega fanta!«

Bruna je jezno zapihala. Začela je udrihati čez ljubezen, da je nekaj zlaganega in nepotrebnega, Marka pa neodgovorni pustolovec, ki ga bo življenje hitro postavilo na realna tla. Tako kot je njo.

Marko se je smejal in jo dražil dalje. Za Bruno je izvedel od Keman že zaradi njenega prepira z uslužbenko v ljubljanskem azilnem centru. Ko sta se predstavila, se mu je zdela dobrosrčna in zgovorna, bistra ženska. A kmalu je videl, da hitro postane svojeglava in vsiljiva prepirljivka, lačna vodljivega občinstva, ki ga je potrebno rešiti zarotniških krempljev zahrbtnih elit. Drugačnega mnenja ni prenesla, zanj je bilo znamenje nesposobnosti oziroma hudobije (odvisno, kako se je počutila). Ko je videl, kako si je prilastila Keman, je neizmerno trpel (duška si je dajal z drobnimi šaljivimi provokacijami), ta pa je Brunino obnašanje nenavadno dobro prenašala.

15.07 Ljubim te.

15.12 Prepisujem sms-e za najino knjigo... Ti si moje nebo. In zdaj grem vate delat Obred celote.

15.56 Čas je.

15.56 Žal ne razumem.

15.58 Sem vprašala nihalo, kaj misliš.

16.00 Tooo! Kaj ti je sporočil Oče Prvi?

16.03 Da bom čez en dan zdrava.

16.04 Veš, kaj to pomeni…

16.07 Da, pišem samo tako… Prej se moram zrediti. Ves čas čutim mravljince po nosu. Oče Prvi je rekel, da tako napove svoje direktno vodstvo. Vse je vodeno. Še imam sploh kaj pravice do svojega glasu?

16.09 Pripravljena sem, samo sramujem se svojega suhega telesa. Ko sem imela 45 kg, sem še nekako izgledala. Zdaj jih imam 40, groza! Obred celote sem delala, kot da bi bila s tabo.

16.15 Moja Edina…! Ljubim tvoje telo. Že ves čas sem trd v tebi, pripravljen na vse. Takšen je zdaj moj Obred celote... na meji kaznivega dejanja...

Zadrega je bila prevelika, odposlala je prazen sms...

16.16 /

16.20 Nebo je spregovorilo. Globoko sem ves v tebi že ves dan... Neskončna si!

16.22 Zelo si te želim, polna sem predsodkov. Ko bova skupaj, mi bo vseeno…

16.29 Ljubim te v vsem, kar si... Lepotica moja, globoko občudujem tvojo popolnost. In še bolj nepopolnost... Ker jaz sem ti!

16.36 Ljubim tvoje predsodke... Moji so!

16.56 Edino to nama je usojeno, da sva eno bitje... Eno telo... Nekoč... Ostalo ni pomembno!

17.05 Dragi, samo malo, očeta imam na obisku.

17.14 Glej glej, še zadnjič je oče na obisku, preden prežame te nedolžnost, in tudi njemu postaneš Vse.

17.48 Res, to mi moraš razložiti! 

Želel ji je sporočiti, da bodo tudi ključne osebe, kot so starši, najbrž dobile novo vlogo v njunih življenjih. 

17.52 Treh sms-ov ti nisem odgovorila. Midva res piševa ezoterično erotično zgodbo. Vse avtorske pravice so tvoje, ker na stara leta ne mislim postati pornozvezda...

17.55 Velja... Pod pogojem, da boš na naslovnici... Gola!

17.59 Zato da se ne bo le brala...

18.01 'Zgodba mora biti erotična, ker le tako lahko poteka združitev dveh človeških duš in omogoča priklic Ganeša. In da se bo prodajala.' Tako sem dobila...

18.05 Kako lepo... Oče Prvi razmišlja tudi kot trgovec! Ganeš pa je zavetnik trgovine, obilja. Očitno prava ljubezen privabi obilje v življenje... Tega se moram še privaditi!

19.15 (Viviana Keman) Ful so stekle stvari! Hvaležnost velika. Več v živo! 

Viviana se je zahvalila za pomoč sodelavkini hčeri. Keman se je zelo razveselila, potrditev ji je vlilo novo upanje glede pravilnosti sporočil Očeta Prvega. 

Mangal (torek do 15. ure), 7. 1. 2014

7.06 Tudi sam sem včeraj stopil korak naprej, hvala! Pridi na Obred celote, včeraj je spregovorilo nebo. 

Da je 'spregovorilo nebo', je mislil dobesedno. Verjel je, da se vreme nekako odziva na Obred celote. V nekem spremnem sporočilu k mantram Obreda celote je zapisal obrednikom: »Od maja 1999 opazujem in opažam povezavo med izvajanjem Obreda in spremembami počutja, zdravja, obilja, odnosov in ljubezni pri sebi, pa tudi v družini. Z neko gotovostjo trdim, da  Obred celote vpliva na razmere v družbi, in celo v naravi. Svoja opažanja sem vedno delil s člani družine in zainteresiranimi prijatelji, in skupaj smo kritično preverjali njihovo verodostojnost.«

Ponoči jo je dohitela preteklost. 

7.23 Od treh ponoči jočem, razčiščujem odnos z bratom in vnukinjo. Intenzivno sem vodena, ne naredim več koraka, ki ne bi bil že vnaprej določen. In vsakdo, ki komunicira z menoj, mi predaja sporočila. V matrici sem.

7.25 Pridi, pridi domov, ljubezen moja…

7.37 Si v meni, zato je tako neizogibno... resnično.

7.46 Spominjam se, kako slabo se počutim od aprila 2012, ko si ti zbolela. Očitno sva ves čas bila povezana...

7.55 Še eno sporočilo: Danes je dan, ko se vse konča v srcu!

8.00 Se še morava učiti skozi napake?

8.14 Kje si...? Oblaki…

8.29 Vse je v redu... Galebi v pogovoru krožijo nad Dravo. 

Kljub temu da je dvomil, je Keman vseeno prišla v Šambalo, in bil je zelo vesel. Po končanem Obredu celote je s hrbtom legel na tla, jo pogledal v oči in dejal: »Lezi zdaj name... Telo na telo v isti duši!« 

Njegov pogled jo je skoraj zapeljal. Toda zaradi Viviane je čutila, da ni prav, da se mu pridruži in preda telo. A tedaj mu je majica zlezla nad popek, in pokazala se je gola koža, da je od presenečenja zajela sapo.

To telo je tako znano, nekje ga je že videla...

V trenutku je pozabila na zadržke in legla nanj. In tiho sta obležala združena, a brez dotikov z rokami. Začutila je mir, globok mir... Ko pa se je premaknil, ker je popravil podlogo, je z zadnjimi močmi izdavila: »Ne premikaj se...«

Vrtinec omamne bližine, ki jo je začel srkati, je bil premočan. 

Obisk je zaključila predčasno, zaradi množice neodgovorjenih klicev in sms-ov, od moža in hčera, ki jih je skrbelo njeno zdravje… V zadnjih dneh se jim je odmaknila kot še nikoli.

A še veliko bolj jo je mučila krivda, ki si jo je naložila. Da je zahrbtna zakonolomka... Pa čeprav si te vloge ni izbrala sama, kot Keman Smreka gotovo ne... In si je nikoli ne bi!

Krivo se je počutila tudi zaradi Marka. Ker se je predčasno poslovila od njega. 

11.08 Hvala vesolju za tvojo ljubezen, ker ti si moja ljubezen.

11.51 Ljubim te, takšno kot si. Ti me edina privlačiš.

12.41 'Armanda moraš posvetiti v Obred celote, da bo Viviana hitreje našla drugega, ker ga že dela.' Tako sem dobila.

12.47 Ja, velja... Posreduj Armandu vabilo za soboto. Iz srca se veselim za Viviano...

13.29 Tudi Viviano bi moral posvetiti v Obred celote... Uradno je še nisem!

13.41 Prepisujem sms-e v računalnik. Je Armand plačal z Amelijinim dobitkom? Upam, da ne...

13.42 Oče Prvi pravi, da je 'samo tebi bil dan Obred celote. Obred poskrbi, da je življenje blaženo in polno ljubezni.' Sporoča, da boš moral posvetiti čimveč ljudi. Seveda tudi Viviano, in jaz ti moram pomagati.

13.44 Ne, ni plačal tako. Kako si izvedel? Takoj sem preverila, kako mora biti plačano. Saj sem ti pisala…

13.47 Viviana mi je omenila Amelijin dobitek.

13.53 Armand ne bi smel hkrati vnovčiti Amelijinega dobitka...

13.53 Ne, strogo prepovedano je uporabiti ta denar, saj je vedel... V nedeljo ponovita enako ob 14. uri na črpalki na Poljanah. 

14.00 Po moje ne bi smel unovčiti dobitka hkrati... V nedeljo? Kaj pa ob sredah? Viviana je včeraj že vplačala iste številke. Da je tako začutila, je rekla.

14.01 Kako pa si to ugotovil? Ali je Armand napravil po svoje?

14.05 Rada ga imaš, Viljemina, ker je bil Alfred, tvoj vojak, ki te je reševal. Ker Me moraš imeti rada v Armandu...

14.12 Viviana mi je povedala, da je vnovčil Amelijin dobitek nekaj minut kasneje.

14.16 Ni treba plačevati za sredo, ni pa nič narobe. Nihala mi kar izginjajo, danes sem si zimprovizirala že tretje. Me nagovarja, naj kanaliziram direktno iz srca?

14.32 Dobitek mora biti v nedeljo, ker je to sveti dan. V nedeljo sem morala magnetiti številke, kar pomeni obteževati z utežmi. In da naj enako delate tudi vi trije, kadarkoli čez dan, v nedeljo pa pol ure pred žrebanjem.

14.51 Hvala, bova. Viviana je slišala, da menda žrebajo loto že ob 16. uri. Naj še Armand preveri, če koga pozna pri loteriji. In Armand je tedaj morda pravzaprav ravnal prav.

Ketu (torek po 15. uri), 7. 1. 2014

15.01 Če bo dobitek, ga je Armand povečal, jaz pa ga krivično obsojam...

15.10 To je igra zame, ker zdaj premišljujem, kako bi reagirala, če bi ti napravil napako. Učim se brezpogojne ljubezni. Če bi ti zapravil dva milijona, bi te poljubila…

15.20 Bi me res?  Boš mi odpustila moje napake?

15.21 Vse kaže, da bom.

15.22 Ti znaš zame vse najbolje, saj si edini…

15.31 Vedno sem se čudila, ko si se kaj opravičeval. Karkoli si naredil, je bilo genialno.

15.58 Ostajam brez besed. Je ta misel iz Deo kanala? Vedno mi povej resnico, ker te ljubim, ne glede na odgovor…

16.01 Zdaj govorim kot osebnost. To je posledica najinega stika, telo na telo...

16.01 Delam Obred celote, ves izgubljen v tvojem pogledu.

16.17 Torej mi ne zameriš napak? Me lahko vzameš tudi nepopolnega, kakršen pač sem?

16.20 Pri tebi ne vidim napak, le ljubezen do življenja. Tega ne govorim iz Deo kanala.

19.35 Norim ob peči, ki ne gori... Ob dimniku, ki ne vleče, se dušim... A v srcu uživam, ker si ti z menoj!

19.47 Dobila sem sporočeno, da 'te želijo s težavami ozemljiti, ker si preveč pozitiven, saj se obnavljaš s komplementom'. Upam, da te ne bo preveč zadimilo. Imaš 'bojne želje s pečjo – te želje odstrani'!

19.52 Ljubim te.  

19.52 Kako si?

19.57 Do zdaj je bilo stresno, vsakdo kaj hoče od mene. Ameliji pomagam pri seminarski, čeprav sem zadnji čas opravilno nesposobna, komaj sem vklopila um... A sva kar nekaj ustvarili!

20.01 Ljubim te. A tudi opažam, da me boš moral še veliko naučiti.

20.20 Marcelina učim slovenščino... Ali sploh lahko kaj naučim tebe? Seveda, ljubezni z nepopolnim moškim. Ki pa te neizmerno ljubi. 

Bud (sreda), 8. 1. 2014

7.07 Blažen sem, da sva skupaj v Obredu celote. Armand je povečal moj dobitek, ko te je poročil. Ker mi je dal čas, da malce zrastem zate. Da mi ne boš takoj pobegnila z drugim…

7.16 Globoko povezovanje. Zdaj si me zbudil. Zakaj je danes tako temno? Marko, ponoči so nekaj delali z menoj. Za desno oko so mi vstavili svetleči disk. Nekaj je šlo tudi vame. Je to dobro? Spomnim se, da niti tebe nisem smela poklicati. 

Keman se je zavedala, vsak psihiater bi ob takšnih besedah zastrigel z ušesi in predpisal močnejša zdravila. In najbrž tudi sama kot psihologinja, takoj bi svetovala ustrezno medicinsko pomoč. A zares v srcu čutila, da ni zdravstveno ogrožena, ampak se le preobraža... Čeprav je ta preobrazba resda nenavadna in skrivnostna... Ampak iskrena in prizemljena.

Navsezadnje še naprej živi povsem običajno, in je mama in žena. In še dalje redno vodi srečanja skupin uporabnikov v Ozari in Šentu. Veseli se tudi dne, ko bo lahko spet nadaljevala svoj projekt čustvenega opismenjevanja mariborskih osnovnošolcev, podprt z evropskimi sredstvi...

Vse, kar je drugače, je to, da je začela kanalizirati Očetova sporočila, kjer je Marko postal ključna figura zanjo. A spet ne tako ključna... Nekoč je visela na telefonu s prijateljicami in sorodniki in se obiskovala, zdaj pač to počne z njim. 

7.20 Počakaj malo… 

Marko se je kot vsako jutro zaposlil s spremljanjem ženo v službo in razvozom otrok po šolah. 

7.38 Ljuba moja, ja, dobro je... In tako, kot mora biti... Čakam te, pridi!

8.29 Tu sem. 

Po skupnem delu Obreda celote je Marko sedel na stol in dejal: »Sedi zdaj name... Da se bova še bolj povezala v duhu!«

Ja, v duhu, je podvomila, ko jo je (spet) silil v dotik teles… Pobožna želja!

»Zakaj? Še nisva končala z Obredom?« se je uprla.  

»To je dodaten del Obreda celote na 4. stopnji. Kratka vizualizacija dnevnega zaporedja Planetov po spolu in čakrah, in zatem tiho ponavljanje dnevne afirmacije... Trajalo bo 10 minut, nič več..«  

Z nemajhno zadrego se je počasi razkoračila in sedla nanj. Glavo je položila na njegovo rame in ga prijela čez hrbet. Tudi on jo je narahlo objel...

In začel je mantrati v sanskrtu… Om Šri Víšvadáršan Devátajáj Namahá… Om Anánda Džóti Karúna Svásta… 

Z usti se je skoraj dotikal njenega ušesa. Zato je previdno šepetal... Naenkrat so jo po vsem telesu preplavili mravljinci. Ko pa je začel premikati prste na njenem hrbtu, zaradi preštevanja manter, skorajda ni več občutila svojega telesa... 

»Veš, to sta mantri za moško in žensko stran resničnosti…« Čudil se je, pričakoval je večjo tremo pred njo. »Zdaj sledi misel za današnje dopoldne… 'Strastna srčnost', khm…« 

Ko je to misel začel šepetaje ponavljati kot mantro, ji je v predelu trtice nenadoma postalo vroče. In ta vročina se je širila navzgor k srcu. Takrat je pred očmi zagledala čakre, v različnih barvah, ki so se vse vrtele...

Marko je začel glasneje in spremenljivo dihati, njegovo telo je v ritmu narahlo drgetalo in poplesavalo. Preplavili so jo nekakšni spomini... Kako močno, in znano. Prostor brez časa, le onadva. 

Naenkrat je začutila močno potrebo, da bi se združila z njim tudi telesno. Bila je pripravljena na vse... Kar zlila bi se z njim!

A ni ničesar pokazala, le čakala je. Na njega... On mora pokazati, ali in kdaj se hoče združiti z njo.

A Marko ni storil ničesar, le čakal je na njo... Ona mora pokazati, ali ga zares sprejema takšnega, kot je.

Proti koncu meditacije je predlagal, da se odpočijeta na ležalkah, ki sta ležali pred njima. Besede so jo predramile in priklicale spomin, da ima obveznosti. Naglo se je oblekla in se brez objema poslovila.

Marko je odšel v staro hišo in začel sestavljati besedilo o dušnih parih. A to besedilo bi na e-pošti videl tudi zgovorni Tim, ki je nadziral računalniške zadeve v Šambali, in bi raznesel novico, da se Marko in Keman ukvarjata z dušnim partnerstvom. Kaj naj stori? Poklical je Keman.

»Tim bi nedvomno takoj vsem povedal, da se ukvarjava z dušnimi pari. Tudi Viviani bi prišlo na uho. In bi me takoj vprašala: 'Marko, je Keman mogoče dobila sporočeno, da sta vidva komplementa?' Točno s temi besedami, bi me vprašala, razumeš? Ker se o komplementarnih parih pogovarjava 15 let, odkar jih je Ogorevc začel postavljati v okviru biorgonomije. Naj se ji zlažem? Ne bi se ji smel! Niti se ji ne bi mogel, ali hotel! In vsi bi takoj izvedeli, da sva dušni par, razumeš?« 

14.55 Preverila sem v Deo kanalu dogajanje na e-pošti. Lahko pišeš o komplementih. Ne bodo povezali z nama, ker je zaščiteno. Oprosti, ker te ob odhodu nisem objela. To sem opravila zdaj.

16.16 Edina moja, v objemih, ki jih ni, si mi še bližje…

16.30 Sta Adrian in X. komplementa?

17.12 Da, sta.* Valerija in Kristjan bi morala k tebi na posvetitev. Dada in Jaroslav pa na džotiš svetovanje. 

Dada in Valerija sta bila Kemanini zelo dobri prijateljici, Jaroslav in Kristjan njuna partnerja. 

17.23 Sem si mislil glede Adriana in X.! Lahko še vprašaš za Vivianina starša, Ogorevc ju je rad izpostavil kot najdlje skupaj živeči razkriti komplementarni par v Sloveniji.

17.30 Ne, onadva nista komplementa. Najbližje sta si bila v inkarnaciji, ko je on bil dedek, ona njegova vnukinja.

17.34 No, pa smo tam, če biorgonomski komplementarni pari niso pravi... Ali je to tehnika za iskanje prave ljubezni? Je pa delovala pri Šeherezadi pri operaciji srednjega ušesa. Čudežno je uspela... Dr. Rebol je namreč močno dvomil, da bo še kdaj lahko zaplavala brez plavalne kape in ušesnih čepkov.

19.55 Po odhodu od tebe nisem imela niti minute miru. Takšnega navala ljudi pa še ne... in tudi čudežev... Sesuta sem!

20.35 Pridi... Pridi domov...

20.37 Veliko novega se je zgodilo danes, res bi te potrebovala ob sebi.

21.16 Vzemi, kar moraš... In ti dam, kar potrebuješ... Že drugič nocoj same od sebe padajo na tla stvari v sobi... Znamenje...? Da glava nori, ko srce spregovori? Da se je preobrazba iz nevidnih globin že začela kazati na površju? 

Keman je počasi tonila v spanec in mislila na Marka. Ter na to, kako težko bo prepričala Armanda. Ali ji bo sploh dovolil, da ga zapusti? Naj se zgodi, Oče Prvi, kot se mora zgoditi... 

Guru (četrtek), 9. 1. 2014

Zjutraj je ni pričakal Markov sms kot ponavadi. Tudi sinoči si nista dopisovala, se pogovarjala... Ali je  kaj narobe? 

9.53 Marko, ali me ljubiš z vsem srcem? 

Marko je bil zaseden z delavci zaradi nove peči in radiatorjev... Zasedenost pa je izkoristil tudi kot izgovor. Da preveri njeno ljubezen. Hotel je, da ga enkrat ona prva pokliče, mu ona piše, mu ona pokaže, da ga ima rada – takega, kot je... Ni se počutil ljubljen.

Še vedno Armandova? 

Koliko časa bi potreboval, da bi jo prebolel, se je poigraval v mislih. Tri mesece? Toliko je potreboval, da preboli Zlato. In Auroro. In potem bi znova bil svoboden...

Pa bi res bil? Ljubezen do Keman je po drugi strani močnejša od ljubezni do Zlate, Aurore...

Zakaj ni zares njegova, tako kot je on njen?!   

10.29 Ja.

10.44 Šeherezado sem pomiril. Že tretji dan manjka pri praksi, direktno zaznava razkroj družine. Včeraj si mi poslala tri 'nepopolna sporočila'... nisem jih mogel prebrati.

10.52 'Šeherezadi moraš pokazati, da jo zelo ljubiš, res je oslabela zaradi te situacije' (Oče Prvi). Ne vem, zakaj jih nisi mogel prebrati, vem pa, da ti ne pošiljam popolnih sporočil o tem, kaj resnično čutim do tebe. Vedi, da pokažem manj…

11.11 Vem…

11.17 Olajševalne okoliščine so zate glede Šeherezade: 'Je zelo pasivna in nima volje za učenje. S takšnimi odmori, ki si jih sama vzame, si polepša življenje. Potrebuje pa tvojo ljubezen, ki ji jo lahko daš z občudovanjem.'

11.22 Vem.

11.24 Saj vem, da ti vse veš, dragi... Le prenašam sporočila Deo kanala. 

Ni ji upal odvrniti, da ne potrebuje njene modrosti, ampak ljubezen… Ki mu je ne zna pokazati. Oziroma jo le tedaj, ko se začne oddaljevati od nje. 

11.28 Vem in te ljubim. Si opravila Obred celote?

11.28 Sem.

11.31 Danes ga nisva mogla delati skupaj, monterji so v Šambali.

11.33 Da, dragi… Drugič mi pošlji vsaj prazen sms. Da vem, da si živ. Ker sem imela preganjavico, da je kaj narobe s tabo. 

11.52 Nisi razumela mojega molka… ki je bil nameren. Tudi sama si že nekajkrat obmolknila, brez pojasnila. Želel sem te malo prestrašiti... Tako kot ti strašiš mene, draga moja.

12.04 Ne gre samo za to, da nisem razumela tvojega molka, tudi ljubezni nisem čutila. Um srca je močnejši od raz-uma možganov. Strah je čutenje, ne razumevanje, ljubezen moja.

12.09 Vau, zdaj vem, zakaj je oz. ni kognitivna psihoterapija učinkovita – ker misel ni pred čustvom, ampak samostojna kvaliteta…

12.14 Ja, se strinjam, a pri meni je drugače. Navajen sem, da svoje čustvene težave sproti miselno predelam, in zato lahko svoja prepričanja doživljam kot plod svojih izkušenj.

12.30 Štiri leta ljudi učim, da je misel pred čustvom... Zdaj sem spoznala zablodo. Nobeno razumevanje ne more preslepiti pravega toka ljubezni. Ljubezen je, ali pa je ni. Razumevanje nima s tem ničesar, je le slaba tolažba, dragi moj... Res pa je, da morda ne govoriva o isti zadevi.

13.50 Ljubim te, to je moja energija ob tebi, moje čustvo, moja misel, moj uvid, moje prepričanje, moja vera, moje upanje, moje zaupanje... Vse to ob tebi!

14.51 Ja, točno to je ta nova zavest, ki prihaja na planet s tretjim posvečenjem. Zavest ljubezni na vseh treh osnovnih nivojih – fizičnem, astralnem in mentalnem. 

15.28 Ljubim te, čeprav čutim tudi, da ti je zaradi tega včasih težje. Ob tebi sem nenehno, ne glede na to, kaj počneš.... Ti si popolna zame v svoji nepopolnosti.

15.37 Marko, ti si si z Obredom celote sčistil karmo, jaz pa si jo komaj zdaj. Ljubezenska zadeva z Lucianom še ni končana, zapustila sem ga brez možnosti vrnitve... Vse življenje je trpel, ne vem, zakaj mi nikoli ni očital (podoben tebi!). Karma mora biti prazna, obdelati morava tudi tisto, kar boli. Kdaj boš vzel Jaroslava na svetovanje? 

Lucian je bil Kemanina osnovnošolska ljubezen, sorodna duša očeta iz ene preteklih inkarnacij. Med njima je v tem življenju začela nastajati zveza... a jo je naenkrat prekinila. In se nikdar nista pogovorila, do konca poslovila... To je zdaj ozavestila. 

Šukra (petek), 10. 1. 2014

7.01 Čakam te nestrpno, pridi... Toliko vsega se je zgodilo!

7.02 Tudi meni! Imam še opravek z Amelijo in pridem. 

Skupni Obred celote v Šambali sta sklenila z obljubo, da bosta svojima partnerjema razkrila svojo ljubezen, in se odselila na svoje. 

11.28 Vse je prav, to je del najinega posvečevanja. Iz ponižnosti priznajva, da sva se morala najti po višji volji. Tako bomo vsi zdravi, srečni...

11.31 Ja, hvala.

16.48 Lepota ljubezni je neminljiva za oba.

16.56 Res je, in jaz sem srečen samo ob tebi, lepota moja... ljubezen!

19.32 Dvakrat jedla kosilo...

20.04 Plešem s teboj... Tvoj seksi želodec!

21.41 Je vse v redu?

21.42 Ja, zakaj? Spala sem... Sem vesela, da si me zbudil.

21.51 Ustrašil sem se. Se počutiš dobro? 

21.54 Kaj je vzrok tega strahu? V redu se počutim, budna sem... Ljubim te.

21.57 Solze... Danes bom jokal v tebi... Od sreče in od žalosti!

22.10 Kako enostavna je bila duhovna ljubezen, v materiji pa se že zapleta... Pri meni ne bo šlo. Mislim, da Armand skupnega življenja ne bo več zmogel dalje. Marko, ne vem… Če boš razkril svojim doma, bo novica takoj prišla do nas!

22.14 Po drugi strani mu bo lažje... Če bo videl, da sta obe družini na istem.

22.17 Raje še ne povej, čeprav bi si zelo želela. Situacija ni primerna. Ljubimmm te! Ne skrbi, piši, če ti je...

22.33 Dobro obvladaš…. Sem pripravljen na vse... Pa ti? V tebi sem in… in… To je novo zame. In tako lepo... se kar bojim.

22.55 Sem vprašala. Razkrijeva lahko takrat, ko bova že lahko šla na svoje. Tudi meni je to smiselno. Ni razloga, da bi že sami kaj razkrili. Pred drugimi se bova vedla zelo uradno, dejansko pa te bom ves čas objemala.

23.11 Tudi meni vodnik pravi, da še počakava... Na svoje? Ob tej misli doživljam napad sreče... Ko sem danes v avtu mislil nate, je naenkrat zaigral pokvarjen zvočnik... Včasih se bojim, da sem te našel, in za vedno izgubil...

23.16 Meni si pisal, da v ljubezni ni strahu. Boš mi že povedal…

23.18 Nočko, poljubček…

23.30 Ja, o strahu in ljubezni več v živo... Stisni se malo k meni!

Šani (sobota do 15. ure), 11. 1. 2014

Dopoldne je Keman pospremila prijateljico Valerijo na posvetitev v Obred celote. Oče Prvi je sporočil, naj Valerija mantre prepeva.

Po posvetitvi kandidatov v 1. stopnjo je nadaljeval s posvečevanjem kandidatov v 2. stopnjo. Pridružil se jim je tudi Mirko, poročen oče dveh otrok in zasebnik. Zaradi njegove zamude sta nekaj manjkajočih manter opravila še sama. Naenkrat je radoživi Mirko tekmovalno pospešil mantranje... in Marko se je odzval, mu sledil. Začela sta mantrala tako zelo hitro, da je izgovorjava postala nerazumljiva... Slišati je bilo le Om Bm (namesto Om Báum Baumáje Námah Om), ali Om Šm, namesto Om Šum Šukráje Námah Om

Marko je ves čas skušal ostati resen... A ni zdržal in je prasnil v krohot. Vsi v prostoru so presenečeni obstali. Marko se je dušil v smehu in solzah, tudi Mirko se je v zadregi začel smejati.

»Hahaha, Mirko... oprosti, hahaha! To mantranje spominja na, hahaha, lajanje, hohoho... Mirko, razglašam te, hahaha, za najhitrejšega obrednika celote na svetu!« 

Mirko je mežikal in zmagoslavno vstal... in se naenkrat močno opotekel. Komaj je omahnil na bližnji stol.

»Glej, vrti se mi… Kar naenkrat!«

»Hahaha,« se je dušil Marko. »Dragi mantrajoga mojster, preveč kisika si se nadihal... To je hiperventilacija!«

Pojasnil mu je, da vdih pred vsako ponovitvijo mantre zahteva zmernejši ritem mantranja.

»Najlažje boš zrak odmeril z natančnejšo izgovorjavo mantre, kot je trenutna. Enostavno sledi zvoku mantre... in dihanje se bo samo uredilo.«   

Po posvetitvi sta si Keman in Valerija privoščili pogovor v bližnjem lokalu.

Keman je takoj prevzelo videnje, da sta Valerija in njen Kristjan dušni par. Valerija ji je zaupala, da tudi sama čutita enako. Kljub temu da dotlej nista verjela v obstoj dušnega partnerstva.

»In ne, niti slučajno se nisva prepoznala na prvi pogled, kot nekateri mislijo. Prijateljica mi ga je predstavila z besedami: 'Kristjan je najboljši maser v Mariboru.' A sem le odvrnila: 'Ah, to me ne zanima, k maserjem ne hodim.' Pa sem ga vseeno obiskala, ne vem, zakaj, in tudi nisem doživela nič posebnega, tudi on ne. Naslednjič sva se srečala pri nekom na zvočni kopeli, kjer sva se dogovorila za medsebojno zvočno masažo. Najprej sem jo izvedla jaz zanj, in on je tedaj začutil privlačnost. Ko jo je izvedel on zame, sem začutila privlačnost tudi sama. Med najinim slovesom se je zgodilo kar samo od sebe, tisti pogled iz srca v srce. Ne bi rekla, da le zaljubljenost. Zaljubljenost je bila le del zgodbe...«

»Kako pa si vedela, da sta dušni par?« 

»Noč po tem najinem prepoznanju me je preganjala mora, da je Kristjan demon, ki mi hoče škodovati. Tako sem se prestrašila, da sem ga zjutraj poklicala in oznanila konec najinih srečanj.«

»In kako sta se pobotala?«

»Po tednu dni me je prosil za pogovor. Bila sem panična, a sva se le dobila, in vse se je uredilo. A tudi njegov prvi teden je bil nenavaden. Vedno ko je pogledal Marijo Devico na stenski sliki v svojem masažnem kabinetu, se je njen obraz spreminjal v moj obraz. In med izvajanjem zvočnih masaž je v zvoku gongov in pojočih posod zaznaval mene in mojo energijo. In ves čas so se mu vseljevale vedeževalkine besede, da bo pri tej starosti končno spoznal svojo pravo ljubezen. Nekaj kasneje sva oba začutila, da je čas, da zaživiva skupaj.«

»Kako pa sta uredila z nekdanjima partnerjema?«

»Kristjan se je z ženo že razšel pred nekaj leti, in je zaživel sam. Sama pa sem odšla od dolgoletnega partnerja nekaj mesecev kasneje. Vsi so napovedovali, da se bom vrnila nazaj čez pol leta, ko me bo zaljubljenost minila. No, zdaj sva četrto leto skupaj, privlačnost ne poneha, čutiva tudi močno podporo duhovnega sveta, zlasti Jezusa in Magdalene, sploh ko potrebujeva več poguma in moči. Tudi čudeži se dogajajo. Na prvi skupni božič sva na sedežu avtomobila našla kupček prahu nenavadne barve, srebrno–vijolično–modre. Izkazalo se je, da gre za vibuti, sveti prah. In ko je Kristjan ta vibuti počistil s sedeža in spravil v posodico, se je vibuti pojavil na najini skupni fotografiji, kar tako, sam od sebe.«

»Res? Kako nenavadno! Kako pa je hči sprejela tvoje novo življenje?« 

»Ni ji bilo lahko, zaradi nje sva se kdaj tudi sprla. Po moji krivdi, ker sem se počutila kriva, da sem jo bila zapustila. Saj veš, čeprav polnoletna me zaradi epilepsije bolj potrebuje. Kristjan pa se je bal, da ga bom zaradi hčere zapustila. A to ni bilo mogoče, ker je sama ugotovila: 'Veš, mami, vaju res veže neka posebna vez...' In tudi Kristjan je imel težave s hčerjo.

Še vedno se vsak dan znova učiva. Zelo mi pomaga, kadar se zaprem pred svetom in trpim. Tedaj me vedno zna spodbuditi, da se vrnem v življenje. Dušno partnerstvo je nova raven bivanja, nova nežnost. Vsako jutro začutim veliko željo po dotiku. In oba čutiva isto poslanstvo – pomagati ljudem pri dvigu zavesti. Zdaj ustanavljava društvo... veliko je zamisli, načrtov.« 

Rahu (sobota po 15. uri), 11. 1. 2014

15.21 Delam Obred celote in te pogrešam.

15.24 Odšla sem brez pozdrava, ker si bil zaseden z Mirkom. Me res pogrešaš? Sama sem, lahko kasneje pokličeš.

19.51 Kezele: 'Kad pronađemo nekog tko u nama budi ljubav koja bi mogla postati savršena, ne smijemo se bojati promjena, bez obzira na to koliko one bile teške.' Si utrujen?

20.06 No? Vidiš? Ljubim tvoj strah in jezo... Seksi si, ko si to, kar si... Do zdaj sem imel skupine v Šambali... In ves čas mislil nate.

20.34 Žrtev, ki te čaka, je izziv, ki ga premagaš za novo posvetitev. 

20.35 Ne razumem.

21.28 Oprosti za zamudo, nisem bil sam. Te lahko pokličem, ljubica?

21.37 Očita mi, da nisem nič z njim v sobi. To je par dni vsak mesec, ko je polna luna. Rekel je, da jutri pride na posvetitev, a ne vem... kaj bo zjutraj? Raje ne kliči, ker bo še bolj pritiskal name... Lahko pišeš, zdaj ne gre drugače.

21.46 Ljubim te. Nočem te obremenjevati... Glavno, da te lahko jutri vidim... Pogovor lahko počaka.

22.00 Ti me ne obremenjuješ, ti me dviguješ. Pa misliš, da je ta ljubezen res večna? Od kod je prišla? Zdaj sem prebrala o Šivi in Parvati. Vedno iščeta drug drugega, in hkrati ostajata različna. Danes dvomim, izgubila sem se, vendar vem, da te ljubim. Berem dve knjigi hkrati, iščem se, in hkrati ne morem več brez tebe. Ne morem si predstavljati prihodnosti brez tebe.

22.09 Zdaj večnost govori iz naju. Dvomi počasi odpadajo. Zapovedana sva si... Vse odkar se je ločila najina duša.

22.15 Zdaj bi legla nate... ali pod tebe... Če bi te lahko vzdržala, koliko tehtaš?

22.22 Zdaj bi legel nate, te nežno nežno ljubil skozi oči, vse dokler ne bi postala isto telo. Ti si moja neminljiva ljubezen...

22.27 Mislim, da imam trenutno 79 kg. Od včeraj živim samo še s teboj. Ljubim vse na tebi. Tudi ko sva se udarila, sem... užival... Tako zelo sem te čutil!

22.33 Poljubljam vsak del tvojega telesa in se ti predajam. Nežno sprejemam tvojo nežnost. Zdaj se rešujeva skozi telo... to je hvalnica življenju. 

22.55 Res je. Tvoje telo je čarobno... mehko... zapeljivo... Poljubljaj me, kjer hočeš, jaz bom  umiral od užitka v tvojih ustih...

23.03 Ljubim te, kot še nikogar doslej... Ves čas bi se te dotikala in te božala! Greva spat?

23.15 In jaz bi tebi počel isto. Vse ljubim na tebi, Edina moja... Tvoje telo, tvoj temperament, tvoj značaj, tvojo osebnost, tvoj del najine duše... Ti si moja Prva in Zadnja... Stisni tesneje se k meni!


*leta 2016 se je razkrilo, da sta dušni brat in sestra, saj prihajata iz različnih parov iste nove duše, ki jo (še vedno) sestavljata dva dušna para

19. poglavje – OBRED ŠTIRIH

Kolikokrat si je želela, da bi lahko tako v duši nosila moža! Kako enostavno bi bilo vse, če ne bi v duši nosila moškega, ki je poročen z drugo... (Foto: Pinterest)

 

Surja (nedelja), 12. 1. 2014

8.01 Ne vem, ali se naj Viviana danes še posebej uradno prvoposveti tako kot Armand?

8.07 Danes naj bi bil Obred vseh štirih pred Ganešem. Tako sem dobila sporočeno.

8.17 Torej se Viviana NE posveti posebej kot Armand, ampak le udeleži Obreda štirih?

8.18 Ja. 

Posvečevanje novih obrednikov se je začelo ob 9. uri, Obred štirih je sledil ob 11. uri. Bila je nervozna. Mož se je odpeljal na pokopališče brez obvestila, ali se namerava posvetiti, telefon pa pustil doma. A ko se je pripeljala v Šambalo, jo je že čakal tam. To je sprožilo plaz očitajočih in užaljenih pogledov z obeh strani. 

Marko je opazil nenavadno napetost med zakoncema Smreka. Osupnil pa ga je podoben izraz na njunih obrazih... Kot enojajčna dvojčka, vedno skupaj v ljubezni in sovraštvu.

Zavidal jima je to podobnost in domačnost, kar zamenjal bi z Armandom, pa čeprav v sovraštvu... Samo da bi ji lahko bil bližje.

A bil je vajen prikrivanja pravih občutkov, in lotil se je dela, posvečevanja Armanda v Obred celote. Medtem je Keman sedla na drugo stran dvorane. Nehote si ju je ogledovala in primerjala, prvič ju je tako opazovala skupaj.

Od zadaj sta si bila zelo podobna, komaj ju je razlikovala. A Marka je čutila bolj, in ko se je tega zavedla, je občutila krivdo do njegove žene. A ji to ni nič pomagalo...

Kolikokrat si je želela, da bi lahko tako v duši nosila moža! Kako enostavno bi bilo vse, če ne bi v duši nosila moškega, ki je poročen z drugo...

Ali se zato z Armandom nista mogla bolj razumeti? Ker nista ista duša...? 

Po posvetitvi je Marko najprej opravil Armandu krajše svetovanje džotiša, nato pa se je četverica zbrala pred Ganeševim oltarjem. Pokleknili so, Marko je začel peti Ganeševo pudžo.  

Armand in Viviana sta bila med Keman in Markom. Naenkrat jo je po vsem telesu obšla velika napetost, kot da je v telo stopila močna sila, ki jo je nato prisilila, da se je sklonila čisto do tal. V tem položaju je Keman morala ostati do konca Obreda, ko se je stanje spet naenkrat normaliziralo. 

Po koncu so sedli v manjši prostor in začeli pogovor. V tem prvem pogovoru je Marko ocenil, da ne bi bilo primerno, če bi se že razkrila bližina, ki jo imata s Keman. Zato je namerno dejal, da Keman opravlja veličastno delo, ampak da njena sporočila dodatno preveri pri svojem vodniku. Vedel je, da bo s tem opozoril na razlike med seboj in Keman, in zameglil njuno usodno dušno povezanost (in privlačnost).

Keman ni razmišljala o kakšnem skritem pomenu teh besed, ampak le o njihovi vsebini. Ki je bila eno samo nezaupanje do nje, in to jo je zelo prizadelo. Jezno je odgovorila, da so Očetova sporočila sveta, vendar ona nikoli ni in ne bo imela najmanjšega osebnega interesa, da jih posreduje, to mirno lahko počne kdo drug, na primer Marko...

Viviana je hitela branit moža (ki ga le ona očitno prav razume!), da ni mislil, da Kemanin Deo kanal ni verodostojen. Marko ni bil zadovoljen, v srcu ga je zelo zabolelo, ko je Keman (spet) mislila, da je proti njej, in je zelo trpel, ker je s slabim načrtom lahkomiselno pokvaril njun odnos (spet!)...

Česar pa ni pokazal, zaradi ponosa. Ker ga je jezilo, da ga ona nikoli noče razumeti, kot bi hotel. In tudi zato ni pokazal, ker bi lahko tako izdal svoja prava čustva do nje (Viviani in Armandu).

Ko sta Keman in Armand prišla domov, ji je Oče Prvi sporočil: »Sedmica je odvisna le od tvoje ljubezni do Marka. Marka ljubi kot svojega pravega in edinega moža.« 

Znova je spoznala, da je odločitev le njena. Bo lahko sledila svojemu srcu? Zaenkrat ni verjela, da to zmore. In čemu bi sploh zadela milijone na lotu? Predlog je bil Armandov, ne njen. Vedno je mislila, da materialno obilje ni sreča, ampak past za dušo. Ker lahko zavede človeka, prikliče same težave... Kot da je to nekoč sama izkusila (v kakšnem prejšnjem življenju)? 

A sedmica na lotu je ponujala hiter izhod iz njenih in Armandovih težav. In tudi Markovih inVivianinih... Z dobro zalogo denarja (za poplačilo dolgov in stroškov novega življenja) bi vsi lažje sprejeli njun odhod.

Tudi Marko je bil nad to možnostjo navdušen, ker je dolgove sovražil, in zdaj je imel velik bančni kredit (za svetišče)... 

13.52 Za prihod številk te moram poljubiti in ti povedati, da te ljubim. Kako naj zdaj to naredim? Zakaj se tako igrajo z mano? Reci Armandu, da bom sama prišla po Ganeša, ali kaj?

13.56 Ležim na mestu našega Obreda celote in te ljubim. Ja, pridi sama po Ganeša.

14.17 Deo kanal: 'Žrebanje je ob sedmih, na programu je kasneje, ker je program zaseden. V orbito se številke sidrajo z obteževanjem. Iz zemeljske orbite se prenesejo v studio, kjer se žreba.' Sporočeno je še, da vsi štirje vizualiziramo številke med pol sedmo in sedmo, ko je žrebanje.

14.30 Ljuba moja, Poljub! Ne razumem: v orbito se številke sidrajo z obteževanjem? Iz zemeljske orbite se prenesejo v studio?

15.13 Spala sem. Od Boga dane obtežujemo, da pridejo v našo orbito. Potem jih prenesemo v studio v Ljubljani. Le posredujem besede iz Deo kanala. Energijsko sem padla, ker sem med Obredom morala prositi za vas tri. Očitno hočem, da me tudi onadva še dalje sprejemata, ne obtožujeta. Lahko pridem ob štirih, tudi Viviana je govorila o tej uri.

15.27 Duša moja, tudi sam sem spal. Hvala za razlago. Nisi sama v tem, kriv sem vsaj toliko kot ti, da bova nekoč skupaj. Pridi, čakam te.

15.36 Poslal sem seznam manter in besedilo za Ganeševo pudžo za Armanda na tvojo e-pošto.

15.39 Hvala. 

Keman je lahko prišla po kipec Ganeša, ko je dogorela svečka od Obreda štirih. Marko se  je ravnokar pogovarjal z Arturjem po telefonu. Ki je postal očka, in povedal, da od Obreda celote odlično spi, vzdušje v hiši se je popravilo.

»A bojim se, da je to le začasna rešitev,« je pripomnil Marko. »Trajna postane, če si dvakrat dnevno sam utrgaš nekaj minut za prave mantre.« 

Zatem se je opravičil Keman zaradi zapleta okoli Deo kanala med pogovorom po Obredu štirih.

»To sem storil samodejno. Hotel sem prikriti resnico o najini bližini...«

»In zaradi prikrivanja boš sčasoma pozabil na to resnico,« mu je očitala.

»Kaj govoriš!? Jaz sem vedno in vedno bom iskal le tebe!«

»V bistvu sem vedno iskala resnico. Le tega nisem pričakovala, da je ljubezen. To združevanje dvoje ljudi v dušo je vse postavilo na glavo.«

»Te ljubezen moti?«

»Ne, ne da me moti… Le verjela sem, da je ljubezen med žensko in moškim postranskega pomena.«

»Tudi sam sem mislil, da je glavna v mojem življenju duhovna ljubezen, božanska ljubezen, ljubezen do višje zavesti (ipd.), ne pa partnerska ljubezen. Verjel sem, da je pravi namen ljubezni med moškim in žensko ohranitev človeške vrste (tako so nas učili v šoli). A zakaj sem bil vedno pripravljen za pravo ljubezen z žensko pozabiti na vse ostale vzvišene ljubezni? In sem verjel, da zato, ker sem še tako nerazvit in zaostal... Kako mi je odleglo, ko je Oče Prvi razkril, da je samo ljubezen med moškim in žensko pot človeka v višjo zavest (dušno bitje). Nikoli nisem čutil drugače, da je ljubezen do ženske moja največja sreča (uslišana ljubezen, do prave ženske, tebe...).«

Ob slovesu mu je dala poljubček in tiho dejala: »Ljubim te.« K temu se je morala prisiliti... Vsi so zadovoljni, ko to slišijo 'ljubim te', a ne zavezuje k ničemur, to ti lahko reče kdorkoli.

'Ljubim te' je dejala dvakrat v življenju. Armandu, zato da bi ga potolažila, ker se je iz srca pritožil, da ji je čisto vseeno za njega. 

Na poti domov je začutila, da mora Marku ljubezen izpovedati tudi pisno. Ni vedela, zakaj, a je resnično začutila, da ga zelo ljubi. Kot moškega in kot moža.

17.46 Ljubim te, všeč si mi, moj si, bila bi s tabo vsak dan, pa čeprav bom zaradi tega prizadela druge. Hkrati jim bom dala možnost, da tudi sami najdejo čisto ljubezen.

17.52 JAAA! Obožujem te kot žensko, prijateljico, hčerko in mamo, sodelavko, terapevtko. Ne morem se te naveličati, in ne morem si zamisliti, da te ne bi ljubil. 

Ponovno je začela dobivati sporočila glede njunega sodelovanja pri  'svetem načrtu'.

17.58 'Poskrbita za svoji družini in pojdita, ker sta izbrana za (…). Človeško ime za (…) je (…).'* Tako sem dobila sporočeno. Marko, kaj lahko verjameš vsemu temu?

18.10 Ja, verjamem! Sva polovici iste duše ali nisva?

18.25 Pomisli, dano nama je bilo, da se najdeva, in zdaj imava priložnost, da se osrečiva. 

Zaradi zasedenosti z družinskimi opravki je za odgovor vprašala kar Očeta Prvega, njegov predlog ji ni najbolj ugajal, a ga je vseeno zapisala:

19.03 Ti si moja edina ljubezen in sreča...  

Sporočene številke znova niso bile izžrebane. 

20.09 Umrla bi najraje, tako je hudo... Kaj delam narobe?!

20.16 Razlaga Deo kanala je, da preveč mislim samo nase in na svoje težave, čeprav imaš enake težave tudi ti, in da se moram bolj potruditi za tvojo ljubezen. Naslednjo nedeljo je treba znova plačati, verjetno bodo potrebne 4 nedelje. Ali bom morala prekiniti komunikacijo s teboj, da se bom lahko bolj začela boriti zate? 

20.36 Tudi v trpljenju sva si enaka, ne rabiš prekiniti komunikacije...

20.45 Ja, saj je nisem sposobna prekiniti. Počutila bi se, kot da sem umrla. Vidiš, nikoli ne vprašam, kako se počutiš ti.

20.49 Čakaj malo, iščem polnilec za telefon… 

Tudi Marko je razčiščeval s seboj.

21.22 Ko si omenila mojo zapostavljenost, sem začutil jezo in ganjenost hkrati. Pritekle so solze…

21.39 Kaj ima jeza s tem? Ti si zame čista ljubezen, na kaj si jezen?

21.41 Tudi sam ne bi mogel brez najine komunikacije. Le s teboj se počutim popoln...

21.44 Ob tebi ležim in te nežno božam. Nisem rekla, da bi prekinila najino komunikacijo, samo začasno bi jo, da bi si te še bolj želela. Kajti sporočeno je bilo, da te moram tako zelo ljubiti, da me bo bolelo.

21.50 Jezen sem in užaljen in prestrašen... Ko občudujem tvojo moč, temperament, ples tvojega telesa, valove tvojih čustev...  

21.55 Ne morem verjeti, spet solze... Ker si mi povedala, da bova šla.

22.03 Ne razumem, kaj sem ti naredila, da se ti prepletajo tako različna čustva? Nikoli te ne bi hotela prizadeti. Lahko se ti posvetim, da bi se vedno lepo počutil...

22.11 To so stare rane, očitno nezaceljene. Ob tebi jih lahko priznam za svoje, očitno se lahko dokončno vzljubim le v  najini duši.

22.11 Vsekakor se je danes zgodilo nekaj pomembnega z nami štirimi…

22.19 Bila je ločitev in poroka, vse hkrati. In bila si neskončno lepa...

22.21 Odrekla bi se komunikacije, da bi si me bolj želela? To je ena sama grenkoba in boleč boleč spomin na najine stare čase..

22.27 Lahko čustveno poskrbim za druge, zase pa ne. Mislim, da ti nisi bistveno drugačna, ne?

22.30 Si utrujena, greva spat?

23.04 Ne vem, kaj se je zgodilo, kot da sem izgubila zavest, vsa mokra sem po tilniku... Ja, poroka in ločitev hkrati, tako si deloval. In sem se zbala. Da bi živela le še zate. Zdaj sem čisto v tebi, in od bližine me že vse boli...

23.09 Samo prosim te, stisni me k sebi in me ne izpusti. Zdaj nisi samo moja ljubezen, ampak tudi moja bolečina.  

23.14 Kako si me prestrašila. Danes bom jokal v tebi... Od sreče in od žalosti.

23.14 Zakaj sem te prestrašila?

23.17 Ker mi tako dolgo nisi odpisala.

23.22 Ker me je odneslo. Vsa mokra sem po hrbtu, tega ne poznam. A proces je zaključen, zdaj sem le tvoja, ne boj se. Zdaj me drugi ne zanimajo več, celo najbližji...

23.27 Mislil sem, da sem te spet izgubil. A si se vrnila!

23.32 Nikoli naju nič več ne bo ločilo, celo moji predsodki ne. Greva spat, čeprav mi je težko brez tebe.

23.34 Le ti in jaz, ker si lahko dava in vzameva vse.

23.39 Zdaj ti s poljubi sušim vrat in hrbet.

23.41 Vedno bolj potrebujem tvoj fizični dotik. Joj, zmešalo se mi bo, kako bova to izpeljala?

23.54 Spusti me vase do konca, ker meni se meša še veliko bolj... 

Čandra (ponedeljek), 13. 1. 2014

Še en pomladni dan sredi zime. Marko je bil očaran... Kot da bi vsa narava slavila prebujenje svete ljubezni!

7.36 Toliko se dogaja... Zaradi tebe!

7.46 Znova sem jokala, in vem, da bi se morala vsak dan pogovarjati. In vsi ti pogovori in sms-i počasi postajajo knjiga, ki mora biti zelo oprijemljiva, tako je sporočeno. Objemam te, kolikor je pač mogoče...

7.52 Kaj če naju vleče za nos OID? Meni sicer kaže, da ne. Kaj če te znova izgubim, zdaj, ko sem te končno našel? 

Od Marka je izvedela, da je OID četrta oseba, ki se je javljala Doris v Deo kanalu, ob Očetu Prvem, Materi Prvi in Jezusu. Doris je rad nagajal in lagal, zato je med kanaliziranjem preverjala njegovo prisotnost. Ki ji je ni smel oz. mogel zamolčati. Nekoč ko ga še ni poznala, jo je zavedel z informacijo, da ji je umrla prijateljica. Kadar mu je kasneje dovolila spregovoriti skozi Deo kanal, jo je zasipaval z vulgarnimi predlogi, v otročjem slogu. OID je ime, ki je kratica za Oda Idiote Deo, kar v jeziku Deo kanala pomeni: Oda – življenje, Idiote – nerazvit, Deo – Božji.

8.11 Čakam te, za Obred celote.

8.14 Spet imam naval drugih, oprosti, ne morem odgovarjati. Zelo rada pridem, le tega si ne želim, da bi zato imel težave.  

8.23 Če ni OID na delu, se ne rabiva bati nikogar, razen sebe. Preveri, lepo prosim!

8.24 Bom, a z menoj ni nikoli komuniciral, vedno le Oče Prvi, ki se vselej sam predstavi.

8.30 Ni na delu! Zaščitena sva in nihče naju ne opazuje, tako sem dobila.

8.32 Ooo! Hvala! Očitno sva si res namenjena!

8.41 Zdaj grem k mehaniku. Bi lahko z Obredom celote pričela ob 9. uri?

8.41 Napiši, ko se vrneš.

9.05 Doma sem že, a tebe še ni…

9.05 Že grem. 

Pogovor po skupnem Obredu celote je tekel tudi o OID-u.

»Z menoj se nikoli ne sporazumeva,« mu je ponovno zatrdila.

»Kako veš?«

»Kanaliziranje v Deo kanalu se vedno prične enako – s predstavitvijo imena osebe, ki daje informacije. Doslej je ta oseba vedno ista…«

»…Oče Prvi! Se pravi, da se OID-om sporazumeva le z Doris?«

»Ne vem... Z menoj se ne!« 

12.30 Lepa si, dišiš... in malo si nora! Hočem biti v tebi! In te vzeti vase! Biti eno s tvojimi videzi. Tvojimi obrazi in strahovi! Tvojimi bremeni…

12.49 Vau, kakšno delavnico sem imela na Ozari! Ljudje so doživljali same uvide. Na delavnici je bil tudi duhovnik iz (…), zelo sva se ujela. Valerija je navdušena nad Obredom celote. Pravi, da zelo čuti energije. Ljubim te. Sami čudeži. Upam, da mi verjameš.

12.58 Verjamem ti... Naj ti samo povem, da si Prva in Zadnja. Ljubim te... Imam obveznosti, več kasneje.

14.55 Armand mi je poslal sporočilo, da ne bo nikoli dovolil, da me kdo kam odpelje. Od kod zdaj ta preobrat?! Spet se nekaj pospešuje…

15.00 Deo kanal: 'Čez dva tedna morava obe družini povabiti na kosilo in povedati.' Ne razburjaj se. Bo, kar bo…

15.12 Začelo se je. Armand je z Obredom celote in džotiš svetovanjem dobil moč. Kot da mora ločitev od tebe sprejeti pri polni zavesti. Da bo trajna... Da bo tudi iz osebnosti, obstati na nogah tudi za ceno padca. 

15.14 Hočem te, a te nočem trgati iz tvoje družine, ker se tako lepo razumete.

15.21 Res se razumemo... A vsakdo gre naprej... k pravi ljubezni... In kako kaj tvoja družina?

15.34 Za otroke me ne skrbi, svet se bo zrušil le njemu... A ne zaradi mene, zaradi njegovega mita družine.

15.50 Po džotišu njemu partnerka predstavlja vez do duše. Zato si mora poiskati tisto pravo, sicer bosta trpela zaradi izključevanja. Tebi kot osebnosti je usojen partner, ki ti ga bo prineslo življenje, ne tvoja potreba po drugem moškem. V tvoji džotiš karti je to tvoj šesti pomembni moški zate, retrogradni Jupiter/Guru v peti hiši/bavi, tvoj pravi Moški... Mislim, da je to videl Kezele, ko ti je svetoval, da mož ni pravi, a da še počakaj, ker bo prišla nagrada. Jaz sem ta šesti pomembni moški v tvojem življenju...

16.26 Poklical je Mirko, njegova prijateljica Amadeja je včeraj izgubila sina (in nekdanjega moža) v prometni nezgodi. Te lahko prosimo za pomoč?

16.28 Ja. 

Poklical jo je v družbi Mirka, Amadeje in njene prijateljice. V Šambali se jim je pridružila tudi Viviana, saj je kot razredna učiteljica poznala Amadejinega sina.

17.00 'Obred celote jo bo pomiril.'

17.02 Hvala, ljubezen...

18.02 Z Mirkom sva opravila Obred celote, Amadejo vzela medse, zdaj ji je bolje. Več v živo, pogrešam te.

18.04 Krasno sta naredila. Pri zdravniku čakam, nisem pričakovala odvzema krvi. Imam fobijo pred krvjo, zato sem si predstavljala, da sem v tvojem objemu – kakšno olajšanje! Hvala za pomoč, ljubi…

18.18 V tebi sem ves čas, edina moja... Zdaj bova z Mirkom očistila peč. 

Mangal (torek do 15. ure), 14. 1. 2014

7.35 Danes ob 9. uri? Bi lahko prinesla še nihalo?

7.55 Se bom potrudila. Doma je, ob devetih ima zobozdravnika. Kar povedala mu bom, da grem k tebi. Pa čeprav je ljubosumen že na nihalo, kriza...

8.10 Pridi, ko boš lahko... Poljub. 

Med čakanjem je odhitel v mesto po kadila in na začetku Vetrinjske ulice naletel na nenavaden par. Privlačna ženska je ljubeče pomagala svojemu slepemu spremljevalcu, verjetno partnerju. Prizor mu je segel do srca, dojel ga je kot nekakšno spoznanje zase... To sva midva!

9.52 Tu sem. 

»Bilo je znamenje...« ji je hitel razlagati, ko je prišla v Šambalo. »Jaz sem slepec, in ti me vodiš, razumeš...? Kako ti lahko pomagam pri poslanstvu, vprašaj Očeta Prvega, prosim!«

»'Počakaj, da se Marko počuti ljubljenega in koristnega. Pišita knjigo hitreje.'« 

Kako naj se lotim pisanja knjige o iskanju ljubezni?

»Govori o ljubezni med Parvati in Šivo, ki je večja od življenja. Ljubezen je čista energija, in nič je ne more uničiti. V tvojem primeru je to Marko, in glej, da je ne zapraviš za kazen. Pri vseh posvetitvah v Obred moraš biti zraven – vedno!«

Nato ji je razkazal nedokončano mansardo. Ob odhodu iz Šambale si ni želela sposoditi njegovih suhih nogavic. 

13.02 Charlotte Rampling v Nočnem portirju je podobna tebi. Seveda veliko manj privlačna. Ves ta film diši po komplementarnosti, zmagi ljubezni nad življenjem…

13.08 Ne sežem ji niti do pet! Tudi možu je všeč, zanimivo. Doris je klicala.

13.20 Kaj moram narediti, da se boš počutil ljubljenega? Ob meni se nihče ne počuti ljubljenega, moja šibka točka...

14.42 Neverjetno... K Doris sem šla po znanje o kanaliziranju, zdaj pa me sama sprašuje, kako naj kanalizira... Marko, jutri se ne bova videla, umiram... Ob pol desetih grem na Bled na preiskave, Dada me pelje.

13.38 V duši sva bila in bova vedno skupaj...

14.48 Zakaj je Doris tako zadržana glede posredovanja Deo znanja drugim? Kaj pravi Oče Prvi? 

Ketu (torek po 15. uri), 14. 1. 2014

15.00 'Doris ni povprečje, ona služi ljudem, ki so pripravljeni za ljubezen, ne ljudem, ki niso za razvoj človeštva. Ona zavrača ljubezen, ki je Očetova resnica.' Sporočeno je tudi, da bi morala zbrati vsa njena  Deo sporočila in jih objaviti, saj jih je dobila za vse ljudi.

15.16 Ob tebi se vsakdo počuti varno. Tvoja ljubezen pa se mu zgodi, ko… ko… si ga želiš. A želje minejo… Ljubim te.

16.17 Nikoli si nisem želela nikogar na tako poseben način kot tebe. Želim te v celoti, tukaj in zdaj, vedno in povsod. Si ljubezen vseh mojih ljubezni. Lahko si bi obula tvoje nogavice, a moram paziti zaradi drugih. Sprejemam vse tvoje, a je onemogočeno, da me kar boli.

16.39 Ljubim te, a se bojim, da ti iščeš voditelja in vizionarja... In ne slepca, kot sem jaz...

16.56 Dragi, ti si moj vizionar in voditelj...

16.59 Spomni se današnje hoje po stopnicah na mansardo. Kdo je vodil koga? Jaz nimam lastne volje, ampak sledim tvoji. Ljubim te.

17.11 Očitno se oba počutiva enako... Več kasneje, opravki!

18.06 Počasi postajava par po zapovedi najine duše in s pomočjo Očeta Prvega.

18.54 Polagam te v kad tople vode in vrtnic. In te mazilim z dišečim oljem, ti pripovedujem, da te mental potiska v temo duše, nepravilno usmerja tvojo čustveno energijo – to si razvojno preskočil. Res morava v naslednjem življenju zaživeti skupaj, kot duša. Ta ljubezen je sveta, in zato močna v materiji. Ne bi mogla biti z drugim moškim kot s teboj, pa če bi zato morala ostati sama.

19.41 Da bi ostala sama, to ni mogoče, preveč si privlačna za izjemne moške.

20.01 Vprašanje je le, ali bi rada živela z nekom kot jaz. Bojim se ti pokazati ves tak, kot sem. Nisem dovolj dober zate.

20.25 Amadeja je danes vsa prenovljena. Prosi za besedilo Očetovega sporočila zanjo. In če lahko, ga pošlji kar meni.

20.53 Super, lahko jutri zjutraj, če ni nujno kar takoj. Sporočeno je, zakaj si dobil Obred celote – zaradi svojega upiranja starim življenjskim vzorcem.

21.20 Lahko jutri! Veš kdaj se upiram življenju? Kadar nimam prave ljubezni v dvoje. Brez prave ljubezni v dvoje življenje ni vredno človeka.

23.07 Spiš?

23.09 Ne, tebe čakam...

23.19 Tri ure more z Armandom. Šel je skozi pravo transformacijo. Da ima tudi on svoj Kanal in da dobro ve, kaj se dogaja. Prodal da bo stanovanje in mi dal del denarja, da bom lahko odšla. In zakaj morata z Viviano vplačevati loto, midva pa ne? Pa da družina razpada, odkar sem postala duhovnica. Hotela sem k Idi v Hoče, pa ni pustil.

23.25 Ogenj zunaj peči vse uniči in požge, tako kot neprava ljubezen.

23.31 Napiši mi, prosim, kaj lepega.

23.37 Če je lepo, ne vem, je pa resnično. S tisto kopeljo danes si me začarala, vsega posrkala…

23.40 Želim si tvojih nežnosti. Ljubim te.

23.44 Prijel bi te za roko in zapeljal po mestu z avtom, te slekel in poljubljal do konca…

23.46 /

23.49 Trese me, kaj se dogaja?

23.49 Hvala, to sem potrebovala... Zdaj bom lahko zaspala. Tudi jaz bi te poljubljala do neskončnosti...

23.51 Ne vem, z menoj je vse v redu. Mogoče so te dohiteli prejšnji dogodki?

23.57 Ves čas tvojega boja z možem sem se čudno počutil. Morda sem prevzel kaj od tebe? 

Bud (sreda), 15. 1. 2014

00.01 Pa nisem takrat mislila nate. Da ne bi on česa začutil. Ker mi bere misli. Upam, da ti je bolje.

0.08 Ja. Srečen sem. Ker sva na isti liniji. To mi pomeni vse. Daj, da te stisnem k sebi…

00.11 Da, stisni, dragi! In zaspiva…

0.14 Lepe sanje… Edina od vekomaj za vedno…

00.14 Poljubljam tvoja sporočila…

0.17 In jaz poljubljam tebe...

8.45 Dva laboda že vso jutro čakata spodaj na Dravi. Kot midva v reki časa čakava že vsa življenja.,, Da postaneva eno.

9.19 Ko bom v avtu, te pokličem.

9.23 Dobro je, živa si...

11.07 Sem s teboj. Dovoli mi, da te ljubim, ko te kaj boli.

12.04 Bom. Hvala.

14.26 Gotova. S 64 zarezicami na rokah. Diagnoza – za vse so krive alergije! Kako si ti? Kaj novega?

14.33 Nič novega, in vendar vse. 64 zarezic, alergije? Čas je, da prideš k meni in se mi pustiš razvajati. Da začneš početi (le) to, kar ljubiš.

14.40 Seveda, dragi.

14.49 Utrujena? Že doma? Kaj boš počela?

14.55 Utrujena sem, ker sem vodo pozabila. Zdaj sva v trojanskem tunelu. Pogrešam te...

15.02 Ojoj! Bosta zavili na Studenice k izviru? Ko bi te lahko odžejali poljubi, ki ti jih pošiljam.

16.36 Zdaj razumem včerajšnje Očetovo sporočilo.

16.37 Ja, nekaj ne delam v redu! Povej kaj, morda lahko popravim. Ljubim te.

16.47 Želel sem postati nekdo drug. Boljši zate. Zaradi strahu, da te bom sicer izgubil. Zato sem ti ponudil pomoč zapisovalca pri knjigi. To je bila moja težava...

16.53 Ti si zame idealen, tak kot si. Če bi bil boljši, bi pomenilo – slabši. Boli me, ker misliš, da se moraš izboljšati. S svojim delom si zame največji junak tega človeštva. Uživam, ko se pogovarjaš z ljudmi, ker si tako ljubeč. Ljubim tebe in tvoje delo.

17.26 Ob tebi izginjajo predsodki.

22.53 Zbudila sem se, da ti napišem, da te ljubim.

22.57 In preden zaspiš nazaj, moraš slišati, da si mi vse.

Guru (četrtek), 16. 1. 2014

8.04 Si bolje, draga?

8.13 Ja, sem. Trenutno mi Ariana greni življenje.

8.20 Kaj je? V otrocih je naša nekdanjost. Ne zavidajmo jim tega, da si lahko privoščijo to, česar si sami ne moremo, smemo. Ljubim te in čakam.

8.43 Čakaš mene?

8.46 Samo tebe, vedno samo tebe…

8.46 Le spomniti sem te želel, tako kot ti znaš mene. S stilom. Da postanem ves mehak... ali trd, odvisno...

8.57 Pridem...

9.03 Grem zakurit in te pričakovat. Upam, da so mi že nabrusili verigo za žago. Ne vem, kje se me drži glava, opravljam same odvratne neizogibnosti.

9.19 Tu sem. 

Po končanem Obredu celote je legel na tla. »Lezi name, prosim,« jo je tiho prosil. Zaradi nežnosti v njegovih očeh je pozabila na zadrego in mu uslišala željo. Začudila se je, kako enostavno se je lahko zlila z njegovo energijo…

Vznemirjena in pomirjena bi mu dovolila vse.

Ležala sta nepremično in se čudila novim občutkom… Kot da lebdita.

Med meditacijo z mantrami planetov je tiho vzdihoval, medtem ko se je njegovo telo stresalo. Tedaj je zagledala čakre, v vseh mogočih barvah. Bolj fizična je bila bližina, tišji je postajal prostor. In začela sta se nežno poljubljati… 

12.20 Danes ti je uspelo odstraniti še zadnje ovire, zaradi katerih se ti nisem predala. Začutila sem, da je tvoje telo narejeno za moje. Zdaj ljubezni do tebe ne obvladujem več, ne morem več ustaviti dogodkov. Resnično te ljubim.

12.32 Upam, da se nikoli več ne bom ustrašil tvoje omamne bližine…

12.50 Zame si PRVA, ki ti dovolim vse, tudi zavrnitev. In te hočem takšno, kot si. Hočem te celo. Pa če mora zato umreti stari Marko…

13.26 Čemu se upira stari Marko?

13.31 Ljubim tvojo razsodnost… Ničemur več, draga moja, prav imaš...

15.10 Brez tebe si danes ne bi znal slediti. Le s teboj je to mogoče.

15.24 Ali je mogoče, da bova kasneje postavljena še pred eno preizkušnjo, ki bo težja od te sedaj, odločitev med Bogom in partnerjem? Se te lahko odrečem za nekaj pomembnejšega? Se razume, da se te ne morem. Zakaj v najinem primeru Bog združuje, prej je bilo vedno obratno? 

Marko se je zamislil. Ja, res je Bog doslej rad ločeval moškega od ženske... Celibat še vedno velja za cenjen način duhovnega razvoja. Nedavno je Feliksu uspelo zaživeti v popolnem celibatu, brez vsakršnih izlivov semena. Prijatelj Feliks je, po Očetu Prvem, enodušno bitje, se pravi enotelesno utelešenje obeh polovic duše v človeški obliki, podobno kot Nikola Tesla. Ki tudi ni bil ravno ženskar. Tak človek se lahko odpove spolnosti, kaj pa ostali, ki smo še polovice? On uteleša obe polovici duše, moško in žensko, združevanja z drugim človeškim telesom več ne rabi. A zakaj bi zdaj potrebovali celibat miostali, odkar Oče Prvi sporoča, da brez ljubezenskega združevanja moške in ženske polovice ni razvoja človeške zavesti, ni človeške preobrazbe v novo dušo? 

15.31 To razumem takole – v ljubezni ti postaneš duša zame, jaz duša zate. Ko bo prišel čas za najino združitev, se bova odločila za dušo (v bistvu drug za drugega). A ni to tisto, kar si želi tudi Oče Prvi (Bog)? Ne vidim neke razlike med teboj in dušo…

15.36 Hvala, zdaj si me rešil... Blaženo je biti s teboj, ob tebi bom kar brezmadežno spočela... Ne vem, če ne bo res tako...

15.42 Hahaha, s teboj bi se mi najbolj prilegel kakšen madež... Dokler še premoreš to svoje popolno telo...

16.02 Vem, o svojem telesu si misliš najslabše... A je najboljše od tvojega upanja in prepričanj, od tvojih misli in uvidov, od tvojih predstav in čustev, občutkov...

16.18 Lani sem pustila dr. Čuju, da me obrača na vse strani, v hlačkah. A sem imela kakšen kilogram več. Zdaj sem pri 40 kg izgubila še zadnje primarne spolne znake (prsi, zadnjico). Vedno sem si želela majhne prsi. Moški si do možatosti lažje pomagate... se pač ne obrijete...

16.33 Hvala Bogu, spolni hormoni pomlajujejo. Doris je rekla, da bolje izgledam…

16.35 Tudi pri meni se dogaja, prišlo je do ovulacije (sprostitev jajčeca), zbadanje v jajčniku in steklena sluz, to je zanesljiv znak za ovulacijo. Ni se mi še zgodilo, da bi že objem z moškim sprožil ovulacijo... res čudežno.

16.46 In tudi mene je tedaj nekaj zbodlo v višini tvojih jajčnikov, se spomniš? Več kasneje.

19.19 OK.

19.16 Še vedno imamo srečanje skupine o posvečevanju po knjigi Alice A. Bailey – Iniciacija, pri človeku in v sončnem sistemu.

21.15 (Kemanino e-pismo Marku):

»Marko, v revijah (Aura, Misteriji...) bi bilo dobro oglaševati naslednjo vsebino, ki sem jo povzela po sporočilih Očeta Prvega:

'Obred celote je prava sila združevanja pravih parov. Prinaša blaženo stanje življenja. Posvetitev naj bi šla do 3. stopnje. Življenje v ljubezni pomeni življenje brez bolezni. Obred celote je priklic nove, lepše dobe za vso človeštvo. Če si že v partnerstvu, se zavest spremeni, in zavestno končaš neuspešno zvezo. Spoznaš pravo osebo, ki te bo vedno ljubila.

Komplement vedno živi v tvojem dosegu, in ga ni težko najti. Z Obredom celote vsakdo lahko najde svojega komplementa najkasneje v 9 mesecih. Če vstopi v proces le eden od partnerjev, to drugega ne prizadene. Otroci iz prejšnjih zakonov ne bodo trpeli, njihovi odnosi s starši se bodo še poglobili. Združevanje s komplementi je čudežno, blaženo življenje. Življenje bo postalo preprosto, polno ljubezni. Otroci iz takšnih zakonov bodo polni ljubezni. Bolezni odvisnosti več ne bo, dušna ljubezen preprečuje njihov nastanek. V Obred celote se lahko posveti vsakdo od 7. leta dalje. Starostnih omejitev navzgor ni, starost za ljubezen ni pomembna. Življenje s komplementom postane zdravo in pravljično lepo. Pride blaginja, saj življenje sámo poskrbi za dušne pare. Človek, ki bo vstopil v Obred celote, bo pozdravil sebe in svoje odnose. Bistvo Obreda celote je, da vedno najdeš pravega partnerja.'

Torej je bila moja slutnja pravilna, da bodo med nami tudi ločitve. Zato je nujno, da se posvetita tudi najina partnerja. Srečno!«

21.18 Dragi, e-sporočilo sem ti poslala!

21.30 Kako začutiš v srcu, kdo ti je pravi par? Kar veš?

21.44 Najmočnejše znamenje je nenehna želja po bližini ter želja po spolni združitvi.

21.52 Res je, zelo te pogrešam. Vsaj en dušni partner torej jasno začuti, drugi pa je takoj za akcijo, ali kaj?

21.53 Ob takšnih parih ne bo več vojn in onesnaževanja okolja. Ali bodo ljudje hoteli slišati, Marko? Če je vse to res, je to nekakšna revolucija... Živim na Trgu revolucije 1.

21.57 Glede tega, da me pogrešaš, opozorilo zate. Po spolni združitvi je želja po bližini še močnejša, se ne sprosti, ampak okrepi... Tako je sporočeno.

22.02 Zbrisal sem tvoje e-pismo, zaradi zgovornega Tima. Saj veš, nočem, da bi Viviana spraševala o najini dušni povezanosti. 

22.02 Kaj ga nisem poslala samo tebi?

22.05 Ja, to si, ampak Tim prosto dostopa do e-pošte na računu nove teozofije.

22.07 Ampak iz pisma to ni razvidno, saj pišem splošno. Kako pa boš dajal takšne oglase? To je splošna zahteva, navodila sem dobila po Deo kanalu. Kar še ne pomeni, da sva tudi midva komplementa.

22.16 Saj veš, da bi Viviana takoj vprašala, če bi izvedela za to  pismo, ali sva ti in jaz dušni par. Ne bi se ji smel zlagati, ne bi želel, ne bi mogel.

22.24 Ne, ne smeš lagati. Sporočeno je, da prikrivanje prave ljubezni kliče kazen. To je kazen prepovedi ljubezni do komplementa. Prej ali slej bova na ta problem naletela oba. Torej bova morala odgovoriti tako, da ne bova lagala, hkrati pa ju pomirila. A kako? Morda bo nazadnje le treba lagati? Ah, bova jutri razmišljala.

22.33 Ja, jutri. Jaz bi ji kar povedal, pa čeprav še ne moreva na svoje. Ti bi mu povedala kar takoj?

22.39 Dobila sem odgovor, da boš obema povedal ti čez dva tedna. Viviana bo zalila in besnela, Armand te bo udaril in takoj odšel. Ti mu boš pustil, ker ga boš razumel. Ampak Marko, nisem prepričana, če je to relevantno** (da to niso pravljice)...

22.46 Ja, ni me strah te ure, to je del ljubezni, kot je najina. Sploh če bi bil to pogoj za sedmico, ne vem…

23.03 Ne vem, v ta dobitek že težko verjamem! Bilo bi fantastično, če bi to pomenilo loto zadetek čez dva tedna. Čeprav, Marko, jaz te ljubim, dobitek gor ali dol...! In nikoli mu ne bi pustila, da te udari.

23.15 Mi je vseeno, če naju ustrelita...! Ne morem več živeti brez tebe...

23.24 Pogrešam te že, odkar vem zase...

23.25 Moram ti povedati, da že od popoldneva dalje jem. Danes sem res pretiravala. Upam, da se ne bom preveč zredila... 

23.26 Debeluharca moja...


*javno razkritje izpuščenih podatkov lahko ogrozi uresničitev 'svetega načrta'

**Keman je ob Očetovem odgovoru jasno začutila, da razplet še ni določen, ampak odvisen od nadaljnjih spoznanj in dejanj ljubezni udeležencev

20. poglavje – LJUBEZEN BREZ LAŽI

Vse je postalo zelo jasno, in prikazale so se čakre, ki so se vrtele, različno hitro. V različnih barvah. Spomnila se je tudi 'njegovih' obiskov pri sebi doma. Nastal je nek prav poseben mir... Njegovo telo, njeno telo... kje se katero začne in konča? (Foto: Pinterest)

 

Šukra (petek), 17. 1. 2014

7.38 Oprosti za včeraj. Zaspala sem. Do osmih je doma, gre k zobozdravniku. Ljubim te...

7.51 Dirka s časom, ti odpišem, ljubezen.

8.20 Nisem še dokončal Obreda celote. A te čakam v pomladi tega jutra…

8.24 Upam, da uspem do devetih.

8.26 Pridi… 

Sredi januarja je nastala pomlad, kot da je želela počastiti medsebojno nežnost in bližino dušnih polovic, ki se združujeta v višje bitje. Ob prihodu je Keman prebrala včerajšnje sporočilo Očeta Prvega:

»Povej Marku, da se pripravi na odhod od doma, ker drugače ne bo mogel delati za ljubezen. Delati morata samo za sveti načrt, ker ljubezen ni igra, ampak resna zadeva v življenju ljudi. Marko mora napraviti konec pri Viviani in Armandu čez dva tedna.«

»Lepo, ljubica moja... In zate, je Oče kaj naročil?«

»Ja. Vprašala sem ga, kako naj premagam tesnobo.«

 »In?«

»Ti bom prebrala: 'Preveč si prestrašena zaradi Armanda.' In sem ga vprašala, zakaj sem prestrašena. 'Bojiš se, da bi postal nasilen.'«

»Ja, se strinjam!«

»Ampak če je res...«

»To je normalno... Kdo ne bi pomislil na uporabo sile, ko izgublja ženo, ki jo obožuje...?! Ampak ne pozabiva na dušo. Kar počneva, delava iz višje zavesti, ne? Ali bi si sploh dovolila bližino, če ne bi bilo vodstva Očeta Prvega pod grožnjo bolezni?«

»Verjetno res...«

»No, jaz bi hotel v vsakem primeru biti s teboj, veliko vprašanje pa je, hahaha, če bi ti želela biti z menoj! Lahko vprašaš Očeta, kaj misli o najinem ljubljenju... Ali se lahko ljubiva?«

»Bom vprašala...'Želja je močna, ljubiti se morata!'«

»Ampak, ljubica... Ali ne bi bilo dobro prej dobiti soglasja najinih partnerjev? Navsezadnje sta najina žena in mož...!«

»Bom vprašala, počakaj... 'Ne rabita soglasja partnerjev.' Vprašala še bom, kje naj se ljubiva... 'V Markovem avtomobilu.'« 

Po skupnem Obredu celote sta obiskala Doris. Seveda ji nista niti namignila, da sta si postala več kot 'bratec in sestrica'. Doris se je na široko razgovorila o težavah s prehrano (telo zavrača določeno hrano), nepozdravljeno nogo in  zdravjem nasploh. Ko sta se poslovila, sta se dogovorila za vroče večerno srečanje 'v živo v naravi', kot je priporočal Oče. Med nežnimi poljubčki in dotiki na stopnišču... 

15.41 Danes sem še posebej užival ob tebi. In se boril z mislijo, da te nisem vreden...

15.43 Kako si lahko mislil kaj takega! Tako žalostno si izgledal, brez energije. Jaz sem kriva, ker sem Ksantipa. Tega me boš moral odvaditi. Ljubim te. Zelo.

15.53 Ne, jaz sem kriv. Neiskrenost me je ubijala, igral sem nekoga drugega, in zato sem izgubil zaupanje vase... Nikoli več!

16.13 Ti sporočim za srečanje zvečer. Vsekakor se dobiva v Justbe… 

A kako bo razložil svoji ženi v petek zvečer, da se dobi 'nekje v naravi' z drugo žensko? Sploh če se običajno ni srečeval z ljudmi, sploh ženskami... Kako bo to opravil, ne da bi pri tem zlagal, kajti doslej se mu je vsaka neiskrenost zelo mašlčevala, sploh neiskrenost do žene...

Ali lahko zaupa duši? Da bo z resnico prepričal ženo v omamnem pomladnem večeru sredi zime, ki ves kliče po ljubezni...?

Ta naloga se mu je zdela nemogoča In je napletel laž... »Vivi, morava opraviti posebno okultno raziskavo... zaradi njenega zdravja... ki se že lepo izboljšuje. Še malo potrpi, prosim, pa bo vse jasno... Hitro se vrnem...«

Žena je sprejela novico brez besed. Čutil je, da mu ne verjame, a da si srčno želi, da govori resnico.

In ko mu je dala svoj blagoslov, je navrgla: »Veš, Marko, da moramo vsi sami prenašati posledice svojih laži.«

Navsezadnje pa, tudi če je zaljubljen v Keman… Saj ne more trajati večno. 

Keman je Marku poslala sms, kdaj se dobita v Justbe. Toda odgovora ni dobila…

Kaj se je zgodilo, zakaj ni nič odpisal?

In je poslala sporočilo še enkrat.

Nič.

Ko tudi na tretje sporočilo ni dobila odgovora, jo je zaskrbelo. Da se mu ni kaj zgodilo?! 

Marko je željno čakal njen sms z obvestilom, kdaj se dobita v Justbe. A ga ni dočakal. Tudi po pol ure ne. In tudi po uri čakanja – nič!

Gotovo ji je mož vzel telefon... In prebral vse tiste najine ljubezenske izlive... Zakaj jih ni izbrisala?!

Srčno si jo je želel poklicati. Ali ji vsaj poslati sporočilo... A s tem jo bo še bolj porinil v nemilost pred besnim možem!

Keman je čakala na Markov odziv – nič!

Gotovo ima dober razlog, da je ne pokliče... Je ne more poklicati.... Bo še malo počakala!

Zamotila se je s čiščenjem centra, urejanjem papirjev – nič, brez odgovora! In ga prosila v sms-ih, naj ji pove, kaj se dogaja… Tako rada bi ga poklicala, a se je bala, da bi le poslabšala njegov položaj (pred besno ženo, ki je gotovo vse razkrila!)...

Nazadnje je vzela nihalo in vprašala  Očeta Prvega za nasvet... »Marko je na poti sem.«

»A kdaj pride...? Zakaj me ne pokliče, mi piše?«

Nihalo je krožilo v prazno… Nič, brez odgovora. Očitno znamenje, naj potrpi in počaka... Se bo že sam oglasil in ji vse pojasnil!

Marko je čakal na Kemanino sporočilo in se zamotil s čiščenjem centra, opravili pri peči – nič! Sicer mu je vodnik preko znamenj sporočal, da je z njo vse v redu... A vseeno! Gotovo je nekaj hudo narobe, vedno mu je poslala vsaj sporočilo, če že ni poklicala!

Po treh urah se je Marko naveličal negotovosti in ji poslal sporočilo… Takšno, ki ne more razjeziti ljubosumnega moža... 

19.15 Kako si? 

Keman si je oddahnila... Hvalabogu, vsaj živ je! 

19.16 Kaj se dogaja? Je vse v redu? 

Toda tega njenega odgovora Marko ni prejel, in je mislil, da mu ni odgovorila. Zato je poskusil z naslednjim nevtralnim, 'prijateljskim' sporočilom:

19.32 Čudovit petkov večer... Danes mantraš za ljubezen in fizičnost. Najprej Luna z obroči, nato mavrica, pa dežek... In zdaj mehkoba petkovega večera. Imaš gužvo? 

Pa kaj je z njim, kakšne neumne ji piše?! Zakaj se poigrava z njo?

Po telesu se je začel širiti občutek neke teže... Ki se je spreminjal v bolečino. Spomnila se je, kako si lahko pomaga v takšnem primeru... Ne smem nič slabega misliti o njem in o ničemer.

In bolečina je res takoj začela izginjati... V redu, očitno ima dober razlog za svoje početje. 

Marko je bil skoraj prepričan, da je Armand zasegel telefon in prebral njune ljubezenske izlive, ki jih ni pravočasno izbrisala... Zdaj pa bo z neko zvijačo obudil njuno nekdanjo bližino, jo omehčal s svojo možatostjo... In ona se bo odločila za njega, Armanda... Ker bo tako vsem lažje!

Ali pa jo bo omehčal z grožnjami, ljubosumnega moža je nemogoče ustaviti!

Znova je prosil za pomoč vodnika, in takoj dobil nedvoumno znamenje – Keman je v redu!

Hvalabogu (če je seveda res!)... Glavno, da ni postala žrtev nasilja!

Marko se je boril sam s seboj. Očital si je, da je vsega kriv... Nekomu naskrivaj prevzema ženo, svoji ženi pa laže – to se ne more dobro končati...

Keman je upala na skorajšnji konec nenavadnega zapleta in še dalje pošiljala Marku sporočila, ki jih je takoj izbrisala zaradi Armanda.* Nekje v srcu pa je bila pomirjeno... Marko ima gotovo dober razlog, da se ne oglaša.

Ni je več motilo niti to, da ji Oče Prvi odkrito ne pove, kaj se dogaja... Gotovo ima tudi Oče dober razlog. Bo že izvedela, ko bo čas.

Šani (sobota do 15. ure), 18. 1. 2014

Tudi sobotno dopoldne je za oba minilo brez sporočil in klicev z druge strani... 

Udarec za oba. 

Armand je ženo vprašal, kako to, da si ne dopisuje z Markom. Viviana je bila pomirjena in zadovoljna, da je mož bolj prisoten in da se sinoči ni dobil s Keman. 

Marko je nazadnje prekipelo… Ali ni več vreden niti kratkega klica? Naj mu že enkrat prizna, da je zaradi moževega pritiska prekinila z njim... In ji je v nekakšni jezni nemoči napisal:

14.58 Dušna in osebnostna privlačnost nista isto... 

Rahu (sobota po 15. uri), 18. 1. 2014

In nato še eno sporočilo:

15.04 Zato se osebnostna (romantična) in dušna ljubezen pogosto razhajata... Dokler dušna partnerja še nista tretjeposvečena. 

Keman se je še naprej čudila. Ni razumela, zakaj je naenkrat tako odtujen. In mu je napislaa sporočilo, zakaj se poigrava z njo, terga takoj izbrisala. Poklicati pa si ni upala...

Tedaj pa je zazvonil telefon. 

Marko! Končno! 

»Keman… Hvalabogu! Zakaj mi nisi poslala sporočila, kdaj se dobiva pri tebi v Justbe…? Kaj je narobe?!«

»Enako bi lahko vprašala tebe…«

»Lahko govoriš? Si sama?«

»Ja, od včeraj čakam na tvoj klic...«

»Zakaj mi nisi nič odpisala?«

»Nisem odpisala? Kako to misliš? Napisala sem ti vsaj 50 sporočil!«

»Kaaaj?! Kako je to mogoče...?! Niti enega nisem dobil! Zakaj me nisi poklicala?«

»Zakaj me nisi ti?! Spoštovala sem tvoj odmik! Gotovo si imel dober razlog, nisem te želela spraviti v zadrego!«

»Tako kot jaz tebe ne! prepričan sem bil, da ti je Armand zasegel telefon in vse razkril in zdaj besni nad teboj! Ljubica moja, oprosti mi, OPROSTI...! Vse sem si vse narobe razlagal, ker sem dvomil vase. In podvomil v moč duše in dušne ljubezni.

»Zakaj oprosti? Saj ti nisi nič kriv... Ampak zakaj nisi dobil sporočil? Zaradi blokade na telefonu?«

»Blokade...? Kaj to obstaja...? Ne, zakaj bi blokiral tvoja sporočila? Razen če sem kaj pritisnil nehote. Pošlji mi sporočilo, da vidiva...« 

Keman je poslala sporočilo. 

»Nič nisem dobil... To pojasni vse! Bom pogledal... Te pokličem.« 

Marko je odkril, da je telefon zavračal sporočila le s Kemanine številke.  

»Moj telefon je zavračal le tvoja sporočila, samo tvoja... Ne razumem, ves čas ga nosim pri sebi, nihče ni mogel šariti po njem...«

»Nek operater mi je nekoč dejal, da lahko telefoni tvoje znamke samodejno sprožijo blokado.«

»Ja, razumem.... Ampak ravno včeraj, in samo tvojo številko!? To je gotovo neko sporočilo zame...«

»Misliš...?«

»V srcu čutim krivdo, da sem se Viviani zlagal, da morava ti in jaz pod Pohorjem opraviti posebno okultno raziskavo. In zdaj dejansko počneva ravno to. Imava okultni primer – nepojasnjeno blokado tvojih sporočil...«

»Misliš...?«

»Ne le mislim, tako tudi čutim...«

»Jaz pa mislim, da se včeraj še nisva smela dobiti...«

»Želim si, da imaš prav ti, ne jaz...«** 

**

Ko se je zvečer peljala po Marka, je začutila v zraku nekaj posebnega. In svetega. Kot da je mogoče vse... A tam nekje za Piramido, kjer sta parkirala na odmaknjenem razpotju sredi gozda, tam je znova podvomila… Sama kost in koža... Ni moškega na svetu, ki bi si lahko poželel njo, iznakaženo žensko...

»Ne vem, če je to pametno…« se je začela izmikati, ko je prisedel na zadnjo klop.

»Kaj, ljubica…?«

»To, kar počneva… Spomnila sem se zgodbe o mornarjevi nevesti, ki je končala pod vodo kot okostnjak. Toda njen mornar jo je tako močno ljubil, da se je njeno telo obnovilo in oživelo... To sem jaz – okostnjak.«

»Ja, si…« ji je šepetal na uho. »In jaz sem tvoj mornar, ti to dobro veš. Obožujem te, ker si takšna, kot si. Tvoje telo pripada ljubezni, ki jo čakam, odkar vem zase...« 

Spreletavalo jo je po vsem telesu. 

V avtu ni bilo hladno, čeprav je bila januarska noč. Na zadnjem sedežu sta se objela, kot da sta mož in žena od vekomaj. Nekaj nežnih poljubčkov, in bližina je postala tako samoumevna, dotik njegovega telesa tako domač. 

»Se slečeva…?« 

Prikimala je, a že naslednji hip jo je preplavil dvom... Le kaj bo, ko bo videl vso to opustošenje?! 

»Jaz sem mornarjeva nevesta. Saj me ni nič skupaj… Joooj…« je tarnala.

»Ja, točno. Ti si moja nevesta…« 

Globoko hvaležna za mrak je začela slačiti bluzo. Spreletel jo je spomin na nedavno mamografijo. Pri 40 kg telesne teže je v predelu prsi viselo nekaj kože, ki jo je rentgenologinja komaj uspela zvleči med plošči.

Tedaj je izza dreves posvetila luna in razkrila skoraj goli telesi. Keman je strahoma pogledala svoje telo.

»Ljubim te, nevesta moja. Tako lepa si…« 

Tega ni verjela, a jo je pomirilo. 

»S štiridesetimi kilogrami ali s stoštiridesetimi... popolna si.« 

Zdaj ji je postalo vseeno, in naenkrat se je spomnila mame... Tudi ona jo je rada občudovalaNocoj brez njene ljubezni  ne bi upala nikomur razkriti svojega telesa.

»Mornar je na dnu morja našel svojo nevesto, a bile so le še kosti. In je prosil: meso, meso, meso...!«

»Je bila prošnja uslišana?«

»Ja, je...« 

S sebe je zvlekla še zadnji kos garderobe in brez obrambe obsedela na njegovih kolenih. S hrbtom se je zataknila med prednja sedeža, medtem pa je on na zadnji klopi užival v goloti njenega telesa. Bilo je dobro vzdušje, bolj domače, kot sta pričakovala. Kot da to počneta že od nekdaj. 

»Vedno je bilo tako med nama, se spomniš...?«  

Ni odgovorila, a tega se je že navadil. 

Iztegnil je roki in jo prijel za boke ter jo s skupnimi močmi nasadil nase. Ko je začutila, da je v njej, je tudi njo prevzelo olajšanje… Kot da je vedno bilo tako... 

»Hvala, ker se bojiš… da nisi dovolj lepa. Zato lahko premagam svoj strah… Ker nisem dovolj prizemljen in priseben, dovolj odločen....«  

Ni vedela, o čem govori, a je ni tako zelo zanimalo.

Z obema rokama jo je držal za zadnjico, in stik z golo kožo, ki se je v gubah povešala z drobne medenice, ga je omamil... Še lepša je, kot je mislil... Ker mu dovoli vse...

A je opazil njen pogled in strah v očeh, ne brez jeze. Pretvarjal se je, da je ne otipava, ampak zgolj drži, ko jo je ritmično dvigal in spuščal po svojem nabreklem udu... Neusmiljeno zahtevna in ponižna. Do sebe in do mene. Človeška popolnost!

Keman je začutila mokroto med nogami… Koliko mokrote!? Spet ta presneta neredna menstruacija! 

Potipala je, a vonja po krvi ni bilo. Nejeverno je prižgala lučko na stropu kabine in se začela glasno čuditi: »Je to moje…?«

»Moje ni…« je še sam potipal. »Ali pač? Mogoče predsemenska tekočina?«

»Misliš? Toliko?«

»Ne vem, vse je drugače…« 

Ni pomnila, kdaj se je nazadnje tako močno navlažila med odnosom. Telo se je odzivalo drugače...

Začeli so se klici in e-sporočila. Vse je skrbelo, da se ji ni kaj zgodilo, saj nikomur ni povedala, kam je šla. Moža, mlajši hčeri, celo sodelavko Agato... 

»Preveč očitno bo, če se ne boš oglasila. Ali vsaj odpisala…«

»Zdaj se ne bom nič oglasila,« je ostala mirna, utišala telefon in ga odvrgla v nahrbtnik. Poiskala je njegov pogled in zadovoljno ugotovila, da ji zaupa… Mož bi v takšni situaciji vztrajal, da se odzove. 

Tudi Marko je prejel sporočilo. »Rozalija piše. Oprosti, zdi se, da je nujno.« 

20.05 (Rozalija Marku) Marko, delam mantre, propadla prodaja hiše po razvezi me je dotolkla. Kar na najhujše mislim! Kaj naj storim? Nimam denarja, a je smrt rešitev? 

Ni se mu mudilo, ko je pesnil odgovor na zastarelem telefonu. Pomirjeno si je ogledoval golo Keman, ki je vdano sedela na njegovih kolenih... Labod v mesečini...

20.15 Rozalija, smrt je vedno s teboj – da si lahko deležna novega! Zaupaj, prosim, vodstvu duše – in preplavi te olajšanje, spoznanje! Išči ljubezen – da boš to, kar še nisi. Zdaj postajaš to, kar moraš v resnici postati… 

Keman je bila pomirjena, a rahlo zmedena, ker bi jo moralo bolj skrbeti... Čisto gola je v kabini svojega avtomobila obsedela na nogah moškega, ki ga je ravnokar spoznala, kot da mu je žena od vekomaj... 

Tudi Viviana se poslala sporočilo...

21.57 Prideš danes domov ali ostaneš tam?

22.03 Pridem. Še malo... Ne skrbi, prosim!!

22.03 OK. 

In potem znova Rozalija...

22.08 Ljubezen, res? Kaj to pomeni? Jo čutiš tudi ti ob mantrah?

22.10  Ja, seveda. Potem ko se sprosti stres, se dvom poleže. Lahko noč! 

Tudi ko je legel nanjo, je bližina kar trajala. Ker nje ni motilo, da je on nad njo. Če bi bil Armand nad njo, bi jo motilo, tega v zadnjem času tega ni več mogla zdržati...

»Do konca sem v tebi, ne morem verjeti… Upam, da bo zdaj malce miru.«

Njegova izjava jo je predramila: »Kaj...? Je kaj narobe?« 

»Preizkusil sem, koliko si globoka…«

»Ne razumem... Kako misliš, globoka?«

»Glej, četrt metra nižja si, polovico lažja od mene... Bal sem se, da boš predrobna zame…«

»Predrobna…?!« 

Nasmejala se je njegovi prisrčni nerodnosti (če bi hotela, bi jo razumela kot žalitev svojega telesa). V takšnem trenutku tega res ni pričakovala. 

»Ja, ni smešno... Nisem si predstavljal, da bom lahko šel ves vate. Ampak ti kot da si narejena zame. Dobesedno!« 

Keman naenkrat ni več zaznavala le kabine in Marka... Vse je postalo zelo jasno, in prikazale so se čakre, ki so se vrtele, različno hitro. V različnih barvah. Spomnila se je tudi 'njegovih' obiskov pri sebi doma. Nastal je nek prav poseben mir... Njegovo telo, njeno telo, kje se katero začne in konča?

Prvič je pomislila, da bi se z moškim lahko zvila v klobčič, in ostala tako z njim... Za vedno.

Surja (nedelja), 19. 1. 2014

Ko sta se nehala poslavljati blizu njegove hiše, je že minila polnoč. Tudi njo je skrbelo, kako naj se izgovori doma. Najraje bi možu povedala vse po resnici... A ji je bilo jasno, da on na resnico (še) ni pripravljen. 

In tako se je zapeljala v Justbe, si pripravila zasilno ležišče. Ko jo je Armand znova poklical, se je oglasila. Ni ji verjel, da je zaspala v duhovnem centru. A si je v hipu premislil in se ponudil, da jo pride iskat. Tako jo je pospremil domov, o tem, kaj je v resnici počela ta večer, pa nikoli nista govorila.   

Zdaj se ji je življenje dokončno postavilo na glavo. Pravkar se je v razmerah, ki niso ustrezale nikomur, ljubila z moškim, ki ga je ravnokar spoznala, mama treh odraslih hčera, babica... Kot zaljubljena najstnica, ki se je prvič ljubila.  

8.13 Dobro jutro, opravljam Obred celote… In čakam tebe... 

V drugi polovici življenja je pričakovala nekaj miru. Ter dostojanstva, navsezadnje je že preživela vse tisto, kar se ženski lahko in mora zgoditi. A zdaj se je naenkrat znašla sredi življenja, ki jo bogato zalaga z novimi občutki in dogodki z novim moškim, od katerega ni nič takega pričakovala (od sebe še manj).

Hitro mu je poročala, kako enostavno se je sinoči razrešilo z možem. »In pri tebi, kako je bilo...?«

»Viviana je bila še budna. Čakala me je na kavču v svojem Šivovem svetišču. Verjetno je molila. Ko sem prišel, me je pogledala, kot da je smrt pri hiši.

'Hej, zdravo, ti še bediš?' sem jo pozdravil, jo hotel poljubiti kot običajno. A ni pustila. Prvič. Samo kriknila je: 'Pusti me!' Imela je spremenjen glas, kar stisnilo me je pri srcu. Ne spomnim se, da bi jo kdaj videl tako. Hitro sem začel, da bi spremenil vzdušje: 'Oprosti za zamudo, stvari se razvijajo. Kmalu bo vse jasno...'

V zraku je bila ena sama groza, lahko bi jo rezal z nožem. K sreči ni zdržala dolgo in je začela z očitki. 'Marko, ne vem, kako si ti to predstavljaš, da boš hodil domov tako pozno. Glej, ne vem, kaj imata vidva, a to ne pelje nikamor. Verjamem, da nista imela ničesar, a tega enostavno ne bom prenašala... Nobena ne bi!'

Oddahnil sem se. Ni me vprašala tistega bistvenega. Ker bi ji odgovoril po resnici... Moral bi ji, in vse bi se razkrilo. Kriza! Jaz sicer komaj čakam, da ji povem, a nikakor sredi prepira. Skušal sem jo potolažiti: 'Vivi, še malo zdrži, prosim. Vsi smo na isti strani. Gre za projekt iz Deo kanala, vprašaj Doris, naj ona pove, če ni res. In ko bo vse znano, boš izvedela prva, ničesar ti ne želim prikrivati...'

Bilo mi je hudo zanjo, a kriv se nekako nisem počutil. Čuden občutek, res. In tebe sem ves čas čutil ob sebi, tudi v njenih očeh sem videl, da ona čuti tvojo prisotnost... ona takoj vse začuti. In videl sem, da se zelo boji tega, kot nek tesnobni strah, pomešan z jezo...« 

Dogovorila sta se, da bosta skupni Obred celote v Šambali zato raje prestavila na naslednji dan. 

13.54 Viviana je komaj zdaj vplačala loto, skoraj je pozabìla. Ti javljam zato, da Armanda ne bi skrbelo, če jo bo čakal. 

Popoldne je Marko sporočil, da bosta z ženo vsaj eno uro v Šambali sidrala dogovorjene loto številke – 6, 9, 11, 15, 17, 25, 33, 38. A so zvečer izžrebali številke 2, 5, 8, 24, 27, 36, 37, in dodatno 28. 

Niti ena sporočena številka ni bila izžrebana… 

Kaj počne... počneta... narobe?!

___________________

* zato vsa ta Kemanina sporočila žal niso ohranjena

** Očeta sva za pojasnilo prosila 10. 2. 2014 (29. poglavje – NIČ VEČ NE BO TAKO, KOT JE BILO)

21. poglavje – URA RESNICE

Ljubezen med moškim in žensko je resničnost, ki nas vedno sili k razvojnim spremembam. A je tudi potrpežljiva z nami in nas tudi občuduje... Ker je od (nove) duše, ki je takšna... (Foto: Pinterest)

 

Čandra (ponedeljek), 20. 1. 2014

7.34 Ljubezen moja, si dobro spala? Viviana je pripravljena, prosi za srečanje in skupno kanaliziranje. Z Obredom celote bom končal ob 8.45.

9.07 Končal sem, zakuril, ljuba moja...

Keman je zamudila Obred celote, zatopljena v pričakovanje trenutka, ko bo razkrita njuna nenadna ljubezen... Ta misel jo ubija! Ne želi prizadeti Viviane, je prikrajšati za moža, ki ga ljubi. Pa tudi Armand še ni pripravljen.

Kako krivična je ljubezen – zakaj se ni z Markom spoznala že v mladosti...?! Čeprav je Oče pojasnil, zakaj. V preteklem življenju ga je prevarala, ko sta bila pop in popinja Parizu – z drugim duhovnikom (predinkarnacijo Armanda). 

Zavzdihnila je... To je njena karma.  

Ko sta ležala na debeli, pariško modri indijski preprogi, jo je predramil šepet manter, blizu ušesa... Om Šri Višvadaršan Devatajaj NamahaOm Ananda Džoti Karuna Svasta… »To sta sveti mantri, prva za zavest, ki jo uteleša moška stran življenja, druga za silo, ki jo uteleša ženska stran...« 

11.49 Preden si stopila na cesto, si zožila oči, in tudi sam tako pogledam, so me opozorili moji otroci. Ko zožim pogled, skušam prikriti prava čustva. A zakaj bi jih pred teboj?! 

Vedela je, zakaj skriva svoja čustva… Ker kličejo bolečino, ki jo bo zadala Viviani, Armandu, otrokom…

»Oče Prvi,« je prosila v mislih, »predajam se vodstvu duše. Prosim, da se ta nesrečna situacija dobro izteče... Za vse, ki smo v to vpleteni.«  

V mestu Zlate lisice  sta sonce in 14º C  sredi januarja (znova) pričarala pomlad. Popoldne je Keman obiskala Doris, na njeno prošnjo. Ki je navdušeno prisluhnila, ko je Keman opisovala Očetova sporočila o dušni ljubezni in partnerstvu… Ko je Keman umolknila, pa spet dvomila, da je mogoče ljubiti dušo v vsakdanjem življenju. 

16.05 Tebe včasih kličejo Zdenkica, mene Markec… dokaz več za najino podobnost. 

**

Okoli 16.45 je slučajno peljal mimo Ljubljanske ulice 2, in jo je poklical, da ji ponudi prevoz do Koroške ceste 99, za sestanek ob 17. uri. Obljubila je, da hitro pride.

17.08 Te Doris ne spusti od sebe? Pred Dorisinim blokom čakam v avtomobilu...

Ko je prisedla v avto, se je čudila, da si tako zelo želi tega razkritja. »Ne morem več prenašati  dvojnega življenja, Keman...«

Njo pa je vedno huje stiskalo pri srcu... Ko sta stala v vrsti sredi Starega mosta, si je premislila in zahtevala, naj jo zapelje domov... Na ta sestanek mora s svojim avtom. Da bo neodvisna, lahko se zgodi karkoli!

Tudi Viviana je zelo zamujala z nepomembnega nakupa v mestu. Popolnoma neznačilno zanjo, se je čudil. In naenkrat dojel, da se obe, Keman in Viviana, nekako izmikata temu soočenju. Sam ni razumel, zakaj… Zakaj se ne bi smeli odkrito pogovoriti o tem, kar je res?

Zakaj bi dušna ljubezen bila nekaj spornega? Ali je prisotnost Očeta Prvega privid bolnega uma, in dušna ljubezen pobeg v romantično idealiziranje življenja brez prave volje za dejanja ljubezni – kdo si to upa trditi?! Bi nas morala skrbeti misel, da ima človek dušo, ki z drugo človeško dušo skozi življenja razvija zavest, da nazadnje postaneta skupna nova duša?

Nenadoma je začutil, kako osamljen je. Spet... Ugasnil je ogenj navdušenja, pričakovanja, da bo zdaj vse drugače. Bolje... V tej ljubezni je bolj sam, kot je mislil. Očitno njo dajejo neki stari strahovi, in morda ga tudi ne ljubi zares, morda le išče življenje in preživetje...?

Keman ni videla sebe na tem sestanku. Kjer morata mož in žena sama razčistiti konec njune zveze z njegove strani. Čudila se je, da jo Marko hoče zraven, mislila je, da se boji svoje žene, in mu mora pomagati.

S skoraj polurno zamudo je trojka složno stopila v manjši prostor Šambale, in vsakdo je takoj zasedel svojo stran prostora. Sestanek je pričela Viviana, zelo uradno. 

»Sklicala sem ta sestanek v želji, da se odkrito pogovorimo o vajinem projektu. Želim si, da se vse skupaj že enkrat konča. Ne vem… Marko kot najstnik skriva telefon in se vse noči pogovarja in dopisuje. Kam vse to vodi, ne vem. Mogoče ne vidim česa dobro, mogoče sem zaslepljena, a takšna sem. Mislim pa, da imam pravico izvedeti, kaj se dogaja. Povejta mi, prosim, kaj se dogaja. Keman, kaj se dogaja, mi lahko povesta... oziroma mi lahko poveš...?« 

Temperatura v prostoru je narasla. Dobesedno. Marko je začel zategovati ventil na radiatorju, ki je bil za Kemaninim stolom. Ko se je sklonil, se je z usti skoraj dotaknil njenega obraza. Začutila je, kako se ji je sapa zarezala v lice. V zadregi je poškilila proti Viviani, a ta se ni vznemirila. Morda je preveč presenečena, je pomislila, nato pa spregovorila z nevtralnim tonom:

»Ta kanal sem dobila… Nisem prosila zanj, sam se je pojavil…«  

»In zdaj mi povej, kaj si izvedela, da sta oba tako skrivnostna? Si dobila kaj o vaju z Markom?« 

Zavedala se je, da dušne ljubezni ne sme zanikati, a prav tako ni želela prizadeti Viviane… 

»Začelo se je s spremembo Obreda celote. Zdaj ni več to, kar je bil. Ganeš ima zdaj drugo vlogo, zato pudžo izvajamo le od 3. stopnje dalje. Mantre so priklic zavesti ljubezni, pudža pa prošnja za preobrazbo te zavesti v silo – kadar človek že deluje v imenu dušne ljubezni…«

»Keman, nisem te vprašala tega. O tem že vse vem, mi je Marko razložil, tudi jaz delam Obred celote. Oziroma sem ga delala. Zaradi te spremembe se vidva ne bi rabila dobivati in skrivati cele dneve in noči.«

Tedaj je začutila, da je morda čas za resnico:

»Dobila sem sporočilo, da sva z Markom dušni par…« 

Viviana je grozeče pogledala. 

»Aha…! A tako...!« 

Keman je ostala mirna… To ni njen boj. 

»In kaj si še izvedela? Si izvedela tudi to, da se morata zdaj še poročiti kot pravi par… ali kaj?!«

»Glej, tega nisem rekla jaz... To sem dobila, tako je bilo sporočeno. Sem samo prenašalka sporočil. Vse to so sporočila Očeta Prvega po Deo kanalu.«

»Ja, to so pravljice! Tudi jaz imam kanal, ne misli si! In ta kanal pravi, da tu nekaj zelo smrdi! Jaz mislim, da gre za nekaj drugega. Keman, zdaj pa mi ti nekaj odkrito povej! Oziroma priznaj. Povej mi, če že praviš, da veš, kaj je res, oziroma da dobivaš sporočila… Ali ti ljubiš Marka?«

Zavedala se je, kaj se bo zgodilo, če bo zanikala. Le bolečino, trpljenje… Tako se odziva njeno telo, kadar zanika dušno ljubezen.

Torej nima izbire. Odgovoriti bo morala kot duša.

»Ja…« 

»Aha…!« 

Začutila je Vivianino globoko prizadetost…

Zakaj uničuje življenje tej ženski? Ljubeči, dobri, sposobni? Zakaj ji jemlje moža, s katerim je preživela 25 let…?! Občutek je bil ogaben, sovražila je to svojo novo vlogo lomilke zakonov. Ta vloga ji je vsiljena, zaradi nje lahko podvomi v Deo kanal in Očeta Prvega...

Viviana se je obrnila k možu: »In ti, ti jo ljubiš…?« 

Marko je poznal ženo in se spraševal, kako ji naj odgovori, da je ne bo preveč prizadel. Gledal je postrani, kakor da išče prave besede. Spomnil se je besed, izrečenih tedaj, ko je četrt stoletja nazaj posegel med njo in njenega tedanjega moža: Kjer se ljubita dva, ni mesta za tretjega… 

»Ta projekt, Vivi… Ti veš, da sem ves čas čakal na nekaj konkretnega, a se mi ni sanjalo, kaj bi lahko bilo. No, zdaj je vse jasno. Ta projekt ne zadeva le naju z Keman, temveč vse... tebe in otroke, Armanda in njune otroke... vsakega človeka na svetu. Deo kanal prinaša novo znanje, doslej znano le posameznikom, ki so se prebudili v ljubezni. Novo je za množice, a je v bistvu staro kot sam človek, ker je povezano z izvorom bitij nasploh… Znanje o duši pojasnjuje zgradbo in razvoj človeka, pa tudi živali, rastlin, mineralov.

Moški in ženska, ki sta dušni par, komplementa, sta se nekoč razdružila kot praduša, zdaj pa se znova združujeta vanjo, postajata enodušno bitje ob koncu svojega popotovanja skozi človeški, živalski in rastlinski svet. Tako se duša razvija. Duša je povsem samostojno bitje. Doslej sem mislil, da je duša le del mene, najvišji del. No, izkazalo se je, da je to le atman, človeška duša. Benjamin Creme jo omenja pri žarkih, ko reče 'žarek duše'. To je peta raven, ki je še del običajne petdelne človekove zgradbe, sama duša pa je dejansko bitje zase…«

»…dobro, Marko, pa naj te zdaj nekaj vprašam! Sta vidva že spala skupaj?«

»Ja…«

»Aha…! Dobro…« 

Viviana se je obrnila h Keman in nadaljevala. V istem tonu… Kot da ne bi izvedela nič pomembnega. Gotovo se želi izogniti svoji bolečini, sta pomislila oba. 

»Vem, da si dobila Deo kanal. Ta kanal ima tudi Doris. Kolikor vem, ni nikoli dobivala sporočil o dušni ljubezni.«

»Ne vem, kaj dobiva Doris. Zase vem, da je to močnejše od mene. Sama se nikoli ne bi domislila takšnih besed in misli.«

»Tudi jaz imam svoj kanal, in ta mi govori čisto nekaj drugega. In obstaja veliko ljudi s svojimi kanali. Keman, zakaj bi ravno tvoj kanal govoril edino resnico? In navsezadnje, kaj ima razdiranje zakonov skupnega z ljubeznijo?!« 

Keman je zaznala posmeh... Viviana je zadela njeno najobčutljivejšo točko. 

»Tudi jaz nisem srečna, da je tako, kot je. Nisem prosila za to. Vem le, da sem hotela že vsaj trikrat prekiniti z vsem. Prosila sem, da se mi to znanje odvzame in da vsi nadaljujemo svoje dosedanje poti...«

»...Keman, veš kaj pa jaz mislim? Da si se malo zaljubila! In da to, kar te je doletelo, obračaš sebi v prid. Marka si 'uhvatila na spavanju'. Glej, hitro se bo pokazalo, kaj je resnica, nisem od včeraj… Ne misli si, da ne vem, kaj se skriva v ozadju…« 

Zdaj je Keman prekipelo... Ne bo več prenašala Vivianinega podtikanja. To, da je vsiljivka, si že tako sama očita.»Dobro, če je tako… Kaj sploh delam tukaj?! Pozabite na vse…! Naj bo spet vse po starem...«

Vstala je in odprla vrata. A tedaj je Viviana skočila s stola, se postavila med vrata.

»Ne, Keman, počakaj! Ni ti treba oditi! Zmenimo se do konca... Sedi, da se pogovorimo.« 

Presenečena je obstala… Ali ni Viviana ravnokar hotela, da se 'spakira domov, k svojemu možu in otrokom'?

Marko si je oddahnil, se v srcu zahvalil vodnikom. 

»Glej, imam še dobrih 36 tisoč evrov kredita… Zdaj pa mi ti povej, kako naj to sama odplačam. Bližam se upokojitvi, kje naj si pri teh letih poiščem drugega moškega?« 

Viviana je govorila o svojem strahu za preživetje. Keman jo je poslušala, želela ji je, da bi njen zakon, v katerega je tako nesramno vdrla, znova srečno zaživel. Moč, s katero se je borila za svojega moža in zakon, jo je spominjala na silo življenja, in če je komu na svetu privoščila srečo, je to bila Viviana. 

Marko je opozoril ženski, naj zapreta vrata, da ne bosta motili vadbe joge v sosednjem prostoru, in se vključil v pogovor: »Vivi, tudi ti imaš komplementa in…«

Žena ga je posmehljivo prekinila: »Ti bi me zdaj kar predal nekomu, ali kaj? Lepo, zdaj si vse povedal, dragi moj! Ne potrebujem vašega Deo kanala. Hvala lepa, se znajdem sama. Tako kot sem se morala še vedno doslej!«

Keman je začutila, da se mora vmešati: »Verjamem, da se bo to z denarjem nekako uredilo…«

Marko je nadaljeval: »Kjer je duša, tam je njena ljubezen. Dušna ljubezen usmerja razvoj življenja varno in svobodno, saj človeka osvobodi karmičnih omejitev. Osebnost je bogato poplačana, kadar upa in zaupa srcu, in s tem duši.«

Viviana je čutila, da jo mož le tolaži (in Keman tudi), in se je razjezila: »A vidva mislita, da se bo vse kar samo od sebe uredilo!?«  

Ostala sta tiho, jo nepremično gledala. 

»Vidva res ne živita na Zemlji, ljubčka…!« 

Keman je opazila, da ju nagovarja v dvojini, kot par… Ali že priznava, da Marko ni več njen mož?

Marko je začutil, da žena dolgoročno ni zavrgla vsega upanja, da bo spet njen. Stavila je na to, da je zaljubljen in da je dušna ljubezen le izgovor za to zaljubljenost, imenovano 'druga puberteta'... Ki ga bo hitro minila. 

»Ali je res, da si nameravata ustvariti družino? Je res, da bi rada imela otroka?« 

Keman se je začudila, od kod takšna vprašanja. »Družina zdaj ni tako pomembna, morda sploh ni pomembna. Dušno partnerstvo je pomembno…«

Vskočil je tudi Marko: »Ko ljubiš kot duša, se včasih vse postavi na glavo. Sploh človeška ljubezen. Jaz te ljubim, Vivi. A ljubim te kot osebnost, ki ljubi tvojo osebnost. In to je ta človeška ljubezen, ki je tako lepa... Dokler ne doživiš ljubezni duše. Ki prihaja iz samega središča srca, in pri tem osebnost nič ne more. Duši se ne morem upreti, ta ljubezen do druge polovice je premočna, to spremeni vse življenje, hkrati pa vse postane tako znano, domače...« 

Viviana je utihnila, razmišljala. Te besede so bile močne, ni jih mogla kar tako zavrniti. 

Keman je izkoristila trenutek tišine: »Ni prave ljubezni v človeškem paru. Dušna ljubezen je prava ljubezen, ki jo vsi iščejo in potrebujejo. Te ljubezni med vama ni bilo. In med nama z Armandom tudi ne… Ker je ni moglo biti!« 

Marko je nadaljeval: »Kjer ni obeh polovic duše, ni dušne ljubezni. Človeška ljubezen ni ljubezen med polovicama iste duše, temveč med polovicama dveh različnih duš. Polovici dveh različnih duš se ne moreta združiti v isto dušo. Zato namen človeške ljubezni ni združevanje v dušo, ampak nadaljevanje človeškega življenja. V dušni ljubezni pa partnerja živita zaradi tega, da se združujeta zaradi svoje ljubezni v novo dušo, ne zaradi nadaljevanja in izboljševanja svojega človeškega življenja. Vivi, razumeš, najlepše pri vsem je, da imamo vsi svojega dušnega partnerja. Vsakdo se lahko sam prepriča o obstoju dušne ljubezni v konkretnem dušnem partnerstvu. Če pa to ne gre (ker je morda umrl ali zavrača dušno zvezo ipd.), imamo primerne sorodne duše, ki jih je več.« 

Viviano je prevzela nekakšna otožna razburjenost. »Čas bo pokazal...! Ampak najbolj boli izjava, Keman, da midva z Markom nisva imela ljubezni…! Kaj ni ljubezen to, da si in da deluješ in si dopuščaš drugačnost? In kje je tvoja teorija, Marko, da si morajo biti partnerji nasprotni...?«

»Vivi, počakaj! Res je, predlani sva študentom mariborske psihologije predstavila najina medsebojna nasprotja in jih razglasila za gonilo medsebojne partnerske privlačnosti in ujemanja. To še vedno drži, ampak…«

»…zaljubila sta se v sebe. Pa uživajta!«

»Vivi, počakaj! Ni vsako nasprotje takšno, da se dopolnjuje! So zveze, kjer se partnerja ujemata delno, in zveze, kjer se ujemata ves čas… Celo ko se sporečeta… S Keman se lahko mimogrede…« 

»…ja, res je, Marko. Midva sva se ujemala…!«

»…ne, ni tako preprosto, Vivi. To je bil privid dopolnjevanja… Ne po tvoji ne po moji krivdi… To je najina karma, ne najina sreča… Dobra, lepa karma… Kot da bi živel v hotelu, ampak v hotelu nisi doma, ne? Se ne počutiš tako?«

»A s Keman pa se ujemata, ali kaj? Marko, zaljubljen si… Tako zaljubljen, da ne vidiš resnice!«

»Vivi, dokler tega sam ne doživiš, ne verjameš. Ti in jaz dobro sodelujeva, a kot osebnosti. V srcu si pogosto ostajava različna. Nisva niti sorodni duši, čeprav je težko verjeti, ker sva se kot osebnosti kar ujela… V bistvu čakava na svoja dušna partnerja, njiju potrebujeva oba, tudi ti... Jaz sem to že spoznal, nekoč boš tudi ti…«

»…ti si moj dušni partner... In čas bo pokazal, da imam prav…«

»…čakaj, Vivi! Kolikokrat sva se razšla, in se nama ni sanjalo, zakaj. Ker sva preveč različni duši. Duše ni mogoče prevarati. Želela sva nemogoče, in marsikdaj nama je tudi uspelo. Je bilo tako?«

»Vedno sem ti bila predana…«

»Ja, in jaz tebi. Očitno sta najini duši ustvarili poseben načrt… Za začasno zvezo. Saj veš, da mi je vodnik že v začetku odsvetoval najino zvezo. A sem ga prosil, da ostaneva skupaj. Sporočil mi je, da bo 'zelo megleno'… saj veš… To novo znanje iz Deo kanala je ključ do resnice. Tvoj oče in mama nista komplementa, kot smo dobili po biorgonomiji... Bila pa sta si dedek in vnukinja, to marsikaj pojasni v njunem odnosu… Ali lahko vprašamo, kdo je druga polovica tvoje duše…?«

»Zame imata prepoved spraševanja! In za otroke…!«

»...Vivi, se spomniš džotiš svetovanja pred 15 leti? Kezele je jasno nakazal, da ne bova ostala skupaj... In kako je bil po svetovanju ves zmeden... A veš, da je malo pred tem podobno napovedal tudi Keman? Da mora zdržati z Armandom do konca... Čeprav nista za skupaj, in da bo potem 'nagrajena' in…«

»…in ta 'nagrada' si ti… Lepo te prosim!«

»...Vivi, ti dobro veš, da mi je vodnik odsvetoval druge. In če sem se dogovoril za zmenek, ni bilo spolnosti… Le enkrat z Alico, bivšo punco, s katero sva takrat sploh prvič (in zadnjič, čeprav me je začela osvajati). In potem (oralno) z Radmilo… Nikoli nisem iskal telesa in osebnosti, ampak le srce in dušo. In glej, moj vodnik mi je takoj dovolil spolno združitev s Keman. Njegovo prvo dovoljenje sploh, da se lahko spolno združim z žensko, prisežem! Kako sem bil presenečen, prav ustrašil sem se, da sem žrtev okultnega šaljivca. A sem preveril to svojo zvezo z mojim vodnikom, ki jo imam, odkar vem zase, večkrat... Zelo natančno sem vse preveril, saj veš, kakšen paranoik sem glede tega. A je bilo vse v redu. In potem je čez nekaj dni Keman dobila sporočilo, da sem njen 'edini mo' in ona moja 'edina žena'. Kar pomeni, da sva polovici iste nove duše. A tega midva nisva iskala in nisva tega hotela, sploh ne! Keman se je upirala še bolj kot jaz (ker jaz sem se takoj zaljubil v Keman). Ampak je spoznala, da upor Očetu Prvemu prinaša le trpljenje. In sva se vdala... Začela preizkušati to svoje dušno partnerstvo... Med drugim lahko zatrdiva, da najin primer ni posledica okultne zarote, ali delovanja temnih sil...«

»…ja, Marko, vmešale so se čudne sile…«

»Res, Vivi? Čas bo pokazal... Ali se je začel nekdo poigravati z nama, da bi iz mene napravil tepca, ki je na stara leta začel razmišljati s tičem...?!«

»...sam si rekel to...«

»...Vivi, s teboj sem se imel prečudovito… A pravi dom je duša, dom, ki ga v resnici iščem, vsi ga iščemo, verjamem, da tudi ti... Tam vsa življenja živiš s svojim dušnim partnerjem. In če ne z njim, pa s sorodno dušo. Seveda bi bilo za vse lažje, če bi se z Keman motila. Za naju, Vivi, pa za Keman in Armanda, za vse otroke, vso sorodstvo, prijatelje, sodelavce, sosede, znance… A razkrila se je duša, pokazala je pot prave ljubezni. To je šok za nas, ki smo mislili, da je ljubezen človeška zadeva... Pa ni, je dušna. Ljubezen med moškim in žensko je resničnost, ki vsakogar neizprosno sili k spremembam. A je tudi potrpežljiva z nami in nas lahko tudi občuduje. Ker je od (nove) duše, ki je takšna...« 

Viviana je nervozno in nejeverno zmajevala z glavo... Kot da ne razume ničesar. Keman je začutila njeno bolečino kot svojo, žalost ji je sedala v srce...

Vse bi dala, je pomislila, če bi lahko zdaj poljubila Marka na čelo, se vrnila domov in z Armandom v miru in nemiru odživela preostanek svojega življenja... Vse življenje je skrbno pazila, da ne bi bila komu napoti. In zdaj je trn v peti... vsem!

»Keman, ti si peta Markova ljubica… Štirikrat sem spremljala, kako se je zaljubil – in odljubil! Tudi tokrat ga bo minilo…«

»...to niso bile ljubice, le simpatije. Keman je moja četrta pomembna ženska v tem življenju, ti si bila tretja... In ja, res sem zaljubljen, priznam. A kot osebnosti sva oba najprej želela narazen, Keman je prosila in celo zahtevala od Očeta Prvega, pa ni šlo. Ko bo konec zaljubljenosti, bo še vedno duša in ljubezen moje in Kemanine polovice, to presega naju kot človeka. O ja, oba sva se že poslovila drug od drugega, a nazadnje…«

»…končala v postelji. Ja, ja, takšne ljubezni pa res ni težko začutiti. Hvala lepa, takšnih igric se ne grem. Čas bo pokazal, da imam prav…«  

Viviana je vstala in ponosno zapustila prostor. Keman ji je naglo sledila, počutila se je odveč v razhajanju zakoncev Hoja. In še vedno se ni znebila grenkega priokusa Markovih besed iz Justbe: 'Dogovorita se z Viviano...! Dogovorita se z Viviano…' 

Očitno se nista dogovorili. Cilj sestanka ni bil dosežen, Viviana ni mogla sprejeti dušne ljubezni svojega moža. Torej njuna dušna ljubezen odpade. Tako bo za vse lažje. In hvalabogu, da ni prišel Armand, kot si je želel Marko, on bi napravil cel cirkus... 

Občutek krivde, ki ji ga je naložila Viviana, je bil premočan. Če je cena tako visoka, je bolje, da pozabi na dušno ljubezen in se varno vrne v staro življenje... V svet, ki ga dovolj pozna, čeprav ji ni blizu in ga večkrat ne razume, ne obvlada in ne mara... A vsaj vedno ve, kaj lahko od življenja pričakuje. 

Po drugi strani se je tudi vse spremenilo. V samo nekaj dneh je ponotranjila občutek nove ljubezni, ki je odprla prehod v neko drugo, novo življenje... Kako naj to zdaj kar odmisli? 

A usoda ji je odredila vlogo zakonolomke in odrejevalke ljubezni, in Viviana je upravičeno besnela... Kdo pa je ona, da pride in ji vzame moža, nato pa z Očetovimi sporočili odreja, kdo naj koga ljubi in koga ne!   

Bila je razdvojena. 

Marko vsega tega ni vedel. Preprosto ni dojel, zakaj ga ni počakala, in je raje brez besed oddrvela proti avtu... Ali jo je s čim razjezil?

Pohitel je in jo dohitel. Ko sta se bližala avtu, je postala še bolj zadržana kot običajno... Zakaj?! Ni drezal vanjo, ni je hotel še bolj prizadeti. Začel se je spraševati, koliko je pogled z njene polovice duše različen od njegovega...

»Vse bo v redu... Ljubim  te...« 

Le odzdravila je in tiho sedla v avto. 

Med vožnjo se je naenkrat spomnila. Da ni šel za ženo, ampak za njo. Kaj pa, če… Če le ni tako odvisen od žene, kot se ji zdi? 

Keman je vedno težje sledila razvoju dogodkov. Od utrujenosti bi najraje zaspala in se prebudila v nov dan... Brez teh mor, ki si jih je nakopala... S svojim kanaliziranjem! 

Marko je v duhu gledal ženo, ki je kar nekam izginila... Viviana je verjela, da gre za napako, človeško napako, takšno, ki jo je mogoče popraviti. Zato se je borila za človeško ljubezen, človeško življenje. A čudil se je, da je to počela zelo neosebno, celo sovražno, na to raven se še nikli ni spustila... Kot da se ne bori za njiju in njuno ljubezen, ampak samo proti vsiljivki Keman.

A kaj bi bilo, če bi se borila za njegovo srce? In bi ga prosila pogovor v dvoje? Enako kot takrat v Švici, ko se je zapletel s svojo sorodno dušo mame Auroro? 

A Viviana tega ni storila. Ali je tudi sama v srcu že pokopala njuno ljubezen?

Takrat ji je povedal, da za ljubezen z Auroro nikoli ni dobil blagoslova svojega vodnika in da mora ostati z Viviano. Zdaj pa je vse drugače, za ljubezen s Keman je dobil ta blagoslov, in Oče Prvi nato po Deo kanalu ljubezni sporočil, da sta on in Keman bila in bosta vedno mož in žena v duši, dušni par...

19.28 Marcelino je že izvedel vse. A bo zadržal zase zaradi tvojih. Viviana se je šla nekam zvetrit, ne išče me. Kocka je padla. Hudo mi je zanjo, a sem tudi jezen, ker išče vojno. Edina moja, ljubim te… Odleglo mi je. 

Zavedal se je, da Viviana pričakuje, da jo bo skušal poiskati. Doslej sta si vse delila… A zdaj bo prvič prekršil ta nenapisan dogovor.

Res si je želel, da bi jo lahko potolažil… Jo prijel za roko, objel, poljubil na čelo. A se je zavedal, da to zdaj res ne bi pomagalo. Bila bi le tolažba, ki bi jo Viviana razumela narobe, če bi jo sploh hotela, saj je vedel, da zna marsikaj potrpeti zaradi ponosa. Bi se pa z njo pogovarjal, kolikor bi želela (a brez sovražnih izpadov). 

Tako sta končno pristala vsak na svojem bregu njune ljubezni. To mu je njegov vodnik napovedal že na začetku njune zveze. In 15 let nazaj tudi Kezele (med vrsticami, seveda), ko je obema opravil svetovanje džotiša. Zdaj v srcu nosi drugo. Ovito v bolečino svoje žene, od katere se bo po 25-ih letih predane zveze poslovil in razšel. 

19.53 Se spomniš Kezeleta? 'Kad pronađemo nekog tko u nama budi ljubav koja bi mogla postati savršena ne smijemo se bojati promjena, bez obzira na to koliko one bile teške.'

19.58 Zaradi tvoje ljubezni sem svoboden. Ali se boš lahko osvobodila tudi ti in se združila z menoj za vekomaj?

20.10 Prepisujem najina e-sporočila in se ljubim s teboj. Lahko prideš ven, da bi se dobila? 

In ga je poklicala. Marko, ki se je počutil najbolj osamljen moški na svetu, je bil presrečen.

»Ne vem, kaj naj ti rečem. Vse je tako zapleteno… Toliko trpljenja…«

»Ne boj se sprememb, ljubica... Brez njih ne gre, vse bo v redu, res... Viviana se je nekam umaknila. Marcelino pa je novico zaenkrat dobro sprejel. In ti...? Kako kaj 'novo življenje'?«

»Ali Šeherezada tudi ve?«

»Ne... Je obljubil Marcelino, da ji ne bo povedal. Da ne bi povedala Alji. Zaradi Armanda, ne?«

»Čisto sem na tleh…«

»Sprejmi to… Sledi duši, Očetu Prvemu, Deo kanalu… Glej, doletelo te je... Enako kot mene. Nisva te ljubezni sprožila kot osebnosti, ali zaradi osebnosti. Je veliko globja kot najine želje, pričakovanja... Ko se duša odloči, da človeku nekaj da ali odvzame, osebnost lahko temu le sledi... In skuša dojeti, oziroma začutiti, da je to neizogibno... Enako kot spoznanje, oziroma občutek, da živiš le zato, da bi nekoč postal nova duša, bitje v svetu pravih duš.«

»Vem... Ampak zakaj mora biti tako težko? Zakaj moramo zato nekoga prizadeti?«

»Osebnost je prizadeta, človek je prizadet... A srce ve, da razvoj ne prizanaša nikomur... In razvoj tudi poskrbi. Očitno sva bila pripravljena... In Viviana tudi... na nek način.«

»Upam, da imaš prav.«

»Jaz tudi.« 

Spomnila se je sporočila Očeta Prvega... 'Duša ljubi človeško stisko.' Verjetno duša ljubi stisko človeka zato, je pomislila, ker se njegova osebnost bolj približa srcu in duši in ljubezni. To je stiska, stiska prevarane žene, ki jo zdaj boleče doživlja Viviana... Sama pa doživlja bolečo stisko zakonolomke.

Od trojice je le Marko dajal vtis, da sprejema bolečino... Ki jo prinese križanje človeka z dušo. 

21.35 Vedno pozabim vprašati, lepotica moja... Ali sta Živa in Filip morda komplementa? Se ne mudi z odgovorom, poljub!

22.04 Žal ne, nista komplementa. Amelijinega fanta je v gozdu napadla temna senca. Neka zelo stara duša, je bilo sporočeno, ki se ne sme več inkarnirati, in jo moraš zato posvetiti. Več jutri.

22.15 Škoda, da nista. Živa pravi, da bi on lahko bil svetlolasi Američan iz regresije po Newtonovi metodi, ki jo je opravila v Ljubljani. Lahko morda preveriš? Glede Amelijinega fanta pa – zanimivo!

22.24 Informacija je težko stekla (po Deo kanalu), bolje bi bilo spraševati za konkretne kandidate. Živin komplement živi v Mariboru, nekaj v zvezi s študijem elektrotehnike. Ne vem, ali je dobro, da ji poveš.

22.27 Hvala, krasno! Si utrujena od kanaliziranja...? Stisni se še malo k meni...

22.35 Ker Živa dela Obred celote, se bo tako in tako razkril. Ko sem vprašala za Amelijo, ali bo našla svojega komplementa, mi je sporočil, da ne, ker ne dela Obreda celote. Dobila sem, da je 'kot bančnik' ali nekaj takega. A brez konkretnih kandidatov mi ne da jasnega odgovora.  

Viviana se ni vrnila domov. Začutil pa je, da otroci vedo, kje je, Marcelino, Živa, Violeta in njen Andi.... To ga je pomirilo, ni silil vanje. Ko jim je razlagal o dušni ljubezni, je razburil Marcelina. Ki je začel vročekrvno braniti mamo in človeško ljubezen. Živa je obstoj dušne ljubezni sprejela z naklonjenostjo, žalostilo jo je le to, da Filip ni njen komplement. Violeta se je razpravi o prepričanjih in verovanjih kot običajno izognila. 

22.56 Tudi Živa že izvedela vse, za naju in svojega komplementa. Prvožarkovna Strelka pospešeno išče resnico... Grem delat oglas za Auro.

23.17 Si utrujena...? Te kaj skrbi...?

23.33 Spiš...? Mirno spanje, sladke sanje… 


*Keman se je najprej imenovala Zdenka

22. poglavje – DAN POTEM

Ljubezen ni igra, ampak delo... (OČE PRVI) Foto: Pinterest

 

Mangal (torek do 15. ure), 21. 1. 2014

00.17 Če se boš zbudila in ne boš mogla zaspati, me pokliči, ker sem zdaj čisto sam v postelji…

7.23 Trije labodi so odplavali v mesto... Vedno si z menoj, danes naju čaka delo. Ki ga rada in morava opravljati.

7.46 Lahko prideš, ljubezen moja? Če ne pokličeš, pomeni, da lahko. Doma bom nekaj čez 8. uro. 

Pred televizorjem ga je čakalo sporočilo. Viviana je zahtevala, da vrne bančno kartico, s katero je bil pooblaščen na njen transakcijski račun. Svojega računa ni imel. Poslušno je izvlekel kartico iz denarnice, jo odložil na listič s sporočilom...

To pomeni dokončno prekinitev odnosa. Odločila se je za vojno. 

Zabolelo ga je… Ali je res potrebna vsa ta odtujenost?  

Vendar se je zavedal, da je ravnala prav. Povezuje ju le človeška ljubezen. Ki odslej ni več usoda, ki bi ju družila.

Torej je konec. Tudi Viviana ne hrepeni več po njem, kot pred desetimi leti, ko je mislil ostati v Švici z Auroro. A saj je prav tako. Njuna človeška ljubezen je umrla, da bi napravila prostor dušni. Obema. 

Zazvonil je telefon… Keman! Presrečen, da ga je poklicala, ji je poročal. 

»Ne vem, kje je prespala. Otrok ne želim spraševati, jih obremenjevati s spopadom, ki ni njihov. Zdaj ne morem več nazaj. A čutim žalost – zakaj mora tako trpeti? In se zdravim z jezo, da si trpljenje sama namerno stopnjuje. Z Viviano sva verjela, da lahko ljubezen premaga vsako nerazumevanje, vsak občutek. Da je dovolj, če se potrudiva, si dava najboljše, kar zmoreva. A zdaj sem začutil, da njej ni bilo toliko do naju, ampak bolj do življenja, v dvoje. Da ona v bistvu ne išče mene. Morda išče najino preteklost, življenje, ki sva si ga ustvarila v tej ali prejšnjih inkarnacijah, ko sva se karmično povezala. Zdaj vidim, da sva bila predvsem – prijatelja. Najboljša in iskrena prijatelja, ki si delita vse v imenu svoje velike človeške ljubezni. A preveč različna, da bi si lahko delila tudi srce in dušo. In to sem začutil že na samem začetku, ko sva se spoznala. A me je prevzelo to, da sva drug pri drugem iskala duhovno vez, duhovno ljubezen, in se mi je zdelo pristno, nežno, prisrčno… Viviana je bila prva, ki me je tako privlačila kot sprejela takega, kot sem…«

»…si kaj govoril z njo?«

»Izmenjala sva si nekaj e-sporočil. Spraševal sem jo po počutju, povedala mi je za svojo bolečino, trpljenje. Nakazal sem ji, da je ta ljubezenski zasuk presenetil tudi tebe in mene, a si ni želela pogovora o meni in tebi, seveda. Iskala pa je potrditev svojih prepričanj in se sklicevala na pravico prevarane žene do – kolikor sem razumel – čustvovanja, bolečine, žalovanja. Saj ima prav, a povedal sem ji, da bi bilo ta prepričanja zdaj dobro ozavestiti, poiskati razloge za bolečino, ki prvič ni obojestranska (z Auroro sem tudi trpel, ker ni iskala duhovne ljubezni in življenja). Zaveda se tega, a da zdaj tega ne zmore. Zjutraj se je pojavila v kuhinji, si skuhala kavo, zdaj je v službi. Rad bi ji pomagal, a noče moje pomoči, in bojim se, da je vse, kar hoče, najino staro življenje.«

»Jaz bi ravnala enako, povsem jo razumem. Tvoja tolažba bi me le ponižala. Ker bi razkrila, da si z menoj zaradi sočutja, ne zaradi ljubezni do mene...«

»Ja, res... tega nisem pomislil. Sočutje je starševski del ljubezni, odnos starš–otrok. Midva z Viviano sva verjetno imela razmerje oče–hči oziroma mama–sin. A razmerje odrasli–odrasli, tega najbrž nisva nikoli dovolj vzpostavila. Bojim se, da zato, ker se nisva našla dovolj drug v drugem. Zato Viviana tudi Feliksa jemlje bolj zares, mene pa že bolj po domače. In jaz očitno tudi njo. Ta domačnost verjetno ni dobra za partnerstvo, bolj za življenje. Ali sva že ves čas čutila, da več kot to ne moreva najti v najini ljubezni..?«

»To je zanimivo. Kolikor sem lahko prebrala – tudi pri Kezeletu – marsikdo postavi najbližje sveti ljubezni prav starševsko ljubezen...«

»...če bi bila ljubezen staršev sveta ljubezen, bi se komplementa lahko verjetno rodila tudi kot starš in otrok, ne? A se ne moreta, odgovarja Oče Prvi. In vsi vemo, kako ogrožen je razvoj otroka, ki se rodi iz zveze bližnjih (krvnih) sorodnikov.«

»Točno.«

»A pomislil sem, da so naju na dušno ljubezen pripravili prav starši. Tebi je podobna moja mama, jaz sem tvojemu očetu, praviš, oziroma hkrati tudi tvoji mami, torej obema. Morda je z vidika duše vloga staršev ta, da nas pripravijo na dušno partnerstvo?« 

»Res je nekaj na tem… Vedno bolj se zavedam, kako pomembno je odpustiti staršem. Morda ravno zaradi komplementa? Če ne odpustiš staršu, ki je podoben komplementu, se zamera prenese na komplementa…«

»…in te ovira, da bi v srcu sprejel manjkajoči del svoje duše. Zaradi zamere do starša raje zavračaš osebo, ki uteleša drugi del tvoje duše. In raje trpiš pomanjkanje ljubezni. Dokler te trpeče življenje ne prepriča, da nisi na pravi poti. Morda je odpuščanje staršu, ki je podoben komplementu, res prvi korak dušne ljubezni.«

»Ja. In prava ljubezen mora zaobjeti vse inkarnacije. Mora biti stabilna, samo tako je lahko večna…«

»Sporočeno je, da se duša v človeškem telesu ne more roditi, če se ne združi s svojo drugo dušno polovico. Odkar sem s teboj, to vedno bolj jasno vidim. Morda zato tako zelo čutim, da je združitev s teboj bistvo mojega življenja.«

»Ja, dobro se sliši. A bo pokazal čas…«

»…da to ni neka patološka navezanost na ljubezen, zaljubljenost, spolnost in podobno. Spola sta dva in sta si različna z namenom, da se dopolnita, združita. A ne le zaradi ohranjanja človeštva, kar je bistvo človekovega življenja, temveč tudi zaradi razvoja človeštva v 'duštvo', kar je bistvo človekove ljubezni, če prav razumem Očeta Prvega.« 

12.45 Ljubezen moja, malo se mi zapleta, tudi Alja hoče v maksimarket. Prosim, prestaviva obisk pri Doris na jutri. Zdaj imam še precej dela doma. Poljubček. In ne razburjaj se zaradi kartice... 

12.47 Velja. V tebi sem. Hvala, da si!

14.09 Vedno bolj mi je jasno, da poti nazaj več ni. Ena ura brez tebe je že predolgo. Armand je pri najini skupni zobozdravnici. Obljubila mu je kipec Ganeša iz Indije, odpotuje jutri. Najin skupni članek v Aurine bi bil kredibilen, ker sta vidva z Viviano že imela tam intervju o zdravilni moči ljubezni. Kaj misliš?

14.16 Ura brez tebe je izgubljena ura. Ganeš je prava pot. V Auri bi lahko zdaj ravno to razliko predstavila. Med človeško zvezo in dušno.

14.19 Samo s teboj bi se pojavljal odslej. Kot da brez tebe tudi mene ni. Upam, da te ne strašim, ker te tako potrebujem...

14.27 Ti tako lepo govoriš.... Sama nisem za v javnost. V osnutkih sporočil na svojem telefonu sem našla misel, ki ni moja: »Vsakdo ima rojstno pravico do ljubezni.« Ljubim te.

14.53 Nisi za v javnost? Pa saj si med študijem bila novinarka Vala 202 na terenu... Viviana se izseljuje ali kaj, ne vem. Končano je. Ljubim te.

14.58 Kako izseljuje? Otroci hodijo tukaj v šole! To pomeni, da ti bo pustila otroke? Kot v nadaljevanki 'V sedmih nebesih'… 

Ketu (torek po 15. uri), 21. 1. 2014

15.12 Mogoče bo ostala kje v Mariboru? Piše mi, da je že vse uredila. Bo že kako! Pomembno je, da ostaneš TI.

15.42 Morda pa si bo le premislila? V bistvu je to dejanje jeze in ponosa. 

15.57 Ja, nekaj časa se ne bo pokazala. Se lahko dobiva popoldne?

16.58 Seveda, zakaj pa ne...

18.08 Lahko pridem, zdaj grem s Pobrežja.

18.08 Pridi... 

Najprej sta se zapeljala na Račji dvor in parkirala pred starim dvorcem. Ostala sta v avtu, kjer mu je povedala, da je telo očitno začelo sprejemati hrano. Bil je navdušen... 

 »...odkar te poznam, mislim na to, da bi le s teboj. Kot da je nekaj samoumevnega, da so srčni napadi in nihanje krvnega tlaka izginili samo zaradi najinega srečanja. Očitno posreduje duša, v tvojem primeru celo brez pomoči zdravil, zdravnikov in zdravilcev. In to že takrat, ko se nama o dušnem partnerstvu ni niti sanjalo. Že kratko  srečanje in pogovor sta naju spremenila. Tvoji srčni napadi izginili, in med dopustom na morju si jedla praktično vse, in v romantičnem dopustniškem okolju se z Armandom nisi niti enkrat ljubila, nisi čutila potrebe. Več kot nenavadno... Tebe je najino srečanje pozdravilo nepojasnjene smrtonosne bolezni, v meni pa sprožilo plaz preobrazb... prehod iz vegetarijanstva na veganstvo, odločitev o posvečevanju v Obred celote, 'iznajdba' imena Obred celote, spontana samoposvetitev v 3. in 4. stopnjo Obreda celote, razkritje štirih tipov iskrenosti (izvirna, izvorna, pristna, naravna) in…«

»…a komaj lani poleti?«

»Ja, vse se je začelo po najinem srečanju, nič prej. In tudi Drava teče drugače od junija 2013, morda si opazila, nekateri so... Da se včasih navidezno ustavi, včasih tudi teče navzgor proti svojemu toku (nazaj k svojemu izvoru) ...« 

»...ja, sem včasih opazila, ko sem hodila čez Stari most...«

»...Marcelino je to tudi posnel. Poleti se je prvič zgodilo, da je splav nosilo proti toku... ob koncu sezone splavarjenja od Koblarjevega zaliva do Lenta.«

»Morda pa je tako močno pihal veter?«

»Ne, le rahel vzhodnik, ki ni bistveno vplival na velik splav z vsemi tistimi mizami in klopmi za več deset ljudi.«  

Nato sta se zapeljala po Amelijo, ki je končala s plesnimi vajami. Marko je predčasno izstopil, da ga Kemanina hči ne bi videla… V družini Smreka mora dušna ljubezen še malo počakati, počakati na pravi trenutek (zaradi Armanda). 

20.34 Kje si, dragi?

20.39 Doma, ležim ves premočen. Videl sem vaju pod železniškim viaduktom pri Europarku, ko sem se po telefonu pogovarjal z Živo o komplementih.

20.43 Nocoj bo moja postelja samo najina…

20.44 Kako, če sem gledala, in te nisem nikjer videla. Škoda, saj bi ti ustavila. Ali se Živa še kaj jezi?

20.48 Me nisi mogla videti, sem že zavijal k Dravi. Živa ve, da sama s seboj ne bi mogla živeti. S fantom je delila vse informacije, in bila je pri Doris, ji povedala za naju.

20.48 Zelo si želim prespati s teboj celo noč. Viviana se ti je kaj javila? Ti jo pokliči....

20.51 Doris je menda skanalizirala po svojem Deo kanalu, da 'ti ne boš zdržala pritiska v odnosu s poročenim družinskim očetom'.

20.53 Potem midva jutri ne greva k Doris?

20.57 Živa naju je pri Doris že napovedala. Hecno se je obrnilo, Živa pač takoj vse pove...

21.00 Nocoj te bom slekel in poljubljal po vsem telesu, in nato še posebej po vsakem delu.

21.02 Ljubim tvoje poljube. Pomenijo mi več kot pritisk in predsodki okolice.

21.05 Poznam te... od vekomaj, v dobrem in v slabem. Si v vsem, kar iščem...

21.19 Ljubezen ni igra, ampak delo, je sporočeno. Toda očeta ne jemljem nikomur...

21.31 Seveda ne. Ne vidim težave, če bi otroci morali živeti z nama, tvoji ali moji ali oboji. 

V poznem telefonskem razgovoru mu je zaupala, da je Doris v njej prebudila neko zelo staro žalost. Prvo srečanje se je je dotaknilo bolj, kot bi si bila želela. In Doris ji je kasneje zaupala podobne občutke. Oče Prvi je pojasnil, da sta si nekoč bili sestri. Žalost je prihajala iz globin in okoli nje spletla pajčolan tesnobe.

Ob prihodu domov se je razjokala. Oče Prvi je dodatno pojasnil: »Še prej je bila tvoj oče, ti njena hči. Razdedinil te je, ker si se zaljubila v moškega, ki mu ni bil všeč (komplementa). Potem sta bili sestri, ki te je edina v družini podprla, ko si odšla  z moškim (tvojim komplementom), ki jim ni bil všeč, ker je bila navezana na tebe, a tudi žalostna zaradi tvojega odhoda.«

Marko je ugotavljal, da sta si Keman in Doris značajsko podobni. Zadržani, razsodni, otožni, a hkrati vešči sporazumevanja, diplomatski, iskrivi, pronicljivi, analitični... po potrebi tudi svojeglavi. In obe sta usodno zboleli, preden sta začeli kanalizirati Deo kanal.

Doris svojega kanaliziranja ni delila s prijateljicami, le z redkimi posamezniki na duhovni poti… Zaradi strahu, da je v domačem okolju ne bi razglasili za noro. H kanaliziranju jo vedno 'priganjala' mlajša sestra, ki je bila reinkarnacija Kleopatre, a je leta 2005 umrla. Že takrat sta živeli brez domačih živali, televizije in radia, in Doris doma ni veliko zapuščala, zaradi poškodbe gležnja. Upokojeni sestri, reinkarnaciji Kleopatre in Henrika Osmega/Frana Miklošiča, sta se v zadnjih letih le gospodinjili in kanalizirali iz Deo kanala

»Od 2005 dalje sem obiskal Doris vsaj enkrat tedensko, in včasih je kaj kanalizirala, jaz pa sem to zapisoval, nato pa sva skupaj premlevala in preverjala resničnost sporočil… Deo kanal je zame resničen kot Sonce in Luna. Verjamem pa, da bi Doris veliko lepše, lažje in zanimiveje živela, če bi sporočila Deo kanala delila z ljudmi, ki iščejo resnico. To bi pozdravilo njo in njih. Toda ona je preveč kritična do sebe in drugih. Morda zaradi karme Henrika Osmega? Zdaj prejoče vse dneve, 'ker je ostala sama brez enega samega pravega sorodnika'. Ne potolažijo je številni telefonski pogovori, niti telefon za pomoč v stiski, ki ga dnevno pokliče, niti vsakodnevni obiski. Le s spanjem nima težav, pravi. Vsak večer opazuje lesketajoče leteče lučke in vonja čarobne vonjave, in to jo ponese v trden spanec, njeno edino tolažbo in veselje...«

23. poglavje – NAPADA ME, DA IMAM LJUBIMCA

"Ljubezen je edino, kar potrebujeta. Marko je tvoja ljubezen." (OČE PRVI) Foto: Lucia Klasinc

 

Bud (sreda), 22. 1. 2014

3.52 Ljubim te. Sestavila sem tekst za Armanda. Ves čas se prebuja, me sprašuje, ali sem še z njim. Pritisk raste, dogajanje se pospešuje.

6.54 Res, pospešuje ga ljubezen... Ljubezen vodi življenje, ne življenje ljubezni. Tekst, čudovito...

6.58 Bedel sem in delal do pol štirih. Nekaj sanj se spomnim, v živo ti povem...

7.00 Danes dopoldan moraš posvetiti Doris. 'Ker je Doris del svetega načrta, in še nima odprtega srca za ljubezen.' Spet pritisk: to MORAŠ, ker je 'Saturn v Luni'.

7.06 Dobro, jo bom posvetil. Pogledal sem Saturna in Luno. Zanimivo, sta skupaj. Kar na ravni osebnosti pomeni, da naj prepričanja (Saturn) spremenijo osebne uvide, načrte (Luna). Ob desetih lahko greva k njej, po skupnem Obredu celote v Šambali.

7.11 Ja, ne vem, mogoče nisem vsega razumela, ker se mi mudi. Če česa ne poznam, je zagotovo astrologija. Morda sem bila zato odbita, da lahko zdaj preverjava resničnost sporočil?

7.19 Viviana je zjutraj prišla in prala, nekaj spreminjala, samo pozdravila sva se, zdaj je šla v službo... Ljubim te. Odbita..., kako to misliš?

7.36 Včeraj sem dobila sporočilo, da je med nama tako ljubezen duše kot ljubezen osebnosti. Tukaj si, ne morem te spustiti. Ti si nekaj, kar je čisto moje. Ti si moje življenje. Odbita sem bila glede astrološkega znanja.

7.41 Ljubim te, četudi ne bi poznal Očeta Prvega in vedel, da sva ista duša. Opravi, kar imaš, in pridi. Alice Bailey se niti sanjalo ni o astrologiji, a je skanalizirala debelo knjigo Ezoterična astrologija.

8.43 Tu sem. 

Marko je Keman najprej predstavil dve e-sporočili.

(Viviana Marku) Ti govoriš o reševanju sveta, Z. pa je zaljubljena, in ti tudi. Česa jaz tukaj ne razumem!? Nižjega astrala!? Tu sem pa jaz doma, zato brez pojasnjevanja, PROSIM!

(Marko Viviani) Zaljubljenost ni bistvena, misliš, da sem nor...?! Samo zaradi zaljubljenosti v drugo najine zveze nikoli ne bi prekinil. Potrpel bi, da mine, in ostal s teboj, pa če bi bil še tako zaljubljen v Keman

Obred celote sta sklenila v nežnem objemu. 

15.24 Ti si moja Parvati... Delam mantre Obreda celote in te ljubim povsod, kamor me spustiš vase.

17.30 Ljubi, zaspala sem, ker sem se mnogo preveč najedla. Občudujem te vedno bolj. Armanda še ni, lahko pokličeš, če boš hotel.

17.33 Te pokličem kmalu. 

Z avtom sta se ustavila ob Treh ribnikih, kjer ji je kar v avtu predstavil osnutek spremnega dopisa, k tedenskemu seznamu manter za obrednike celote, kot najavo sprememb pri Obredu celote in njegovem izvajanju. 

21.35 Zdaj sem poslušala tri mlade punce, kako je bilo na plesnem treningu. Upam, da si hitro prišel domov. Pogrešam tvoj dotik…

21.42 Ja, sem si že skuhal juho. Zelo sem jezen nase, ker sem te ljubil z besedami, ne z ustnicami...

21.48 Kaj si prej tudi sam kuhal? Srce me boli, kuhala bi s tabo.

22.16 Ne kuham veliko, ker zelo enostavno jem. Bi pa kuhal s tabo. Dokler ne bi bil na 100 kilah, ti pa na 70. Potem pa bi to skupaj preseksala na normalo… 

Zvečer je napisal nekaj vrstic z delovnim naslovom Zapovedana ljubezen, jih pripel v osnutke e-pisem in prosil Keman za pomoč: »Zanima me tvoje mnenje... Skiciral sem nekaj misli v biografskem slogu. Grozno dolgovezno je, če boš brala, boš verjetno zaspala. Ali naj bolj dramatiziram, dam več čustev, več nasprotujočih si dogodkov...? Tega pisanja se že vnaprej sramujem, nisem noben pisatelj, mogoče zanesen pesnik... Ta zgodba potrebuje tvoj občutek za življenje, tvojo modrost, to je nujno za rojstvo te najine knjige...« 

Guru (četrtek), 23. 1. 2014

00.57 Zaspala sem. Zdaj ne bi več prenesla, da bi imel drugo, tudi Viviane ne. Nikoli si ne bi mislila, da bom tako obsedena na stara leta. Pri delu z ljudmi si ne moreva privoščiti ljubosumja. Imaš kakšne občutke ljubosumja?

7.15 Sem ljubosumen, a je osebnost pod nadzorom. Lahko sem le hvaležen, da si rada z menoj. V srcu je zaupanje.

7.16 Viviana zdaj vidi, da si stalno dopisujeva, ne more govoriti. Tega ni pričakovala.

7.57 Na Dravi se igrajo galebi spodaj pod Šambalo. Ali čakajo... da se jim pridruživa?

8.03 Poljubček na besede iz tvojih ust. 

Opoldne je pregorela glavna hišna varovalka, čeprav ni bilo razloga za preobremenitev hišnega omrežja. Marko je moral poklicati elektro-službo. A slutil je pravi vzrok težav… Njun razhod je povzročil, da se je v njunem domu znižala zavest in zvišala sila življenja. In kot da Viviana hoče spopad za vsako ceno... 

Keman je začela redno jesti. Ves čas je ostajala v povezavi z Očetom Prvim, tudi med praznovanjem Amelijinega rojstnega dne...

»Oče Prvi, zakaj moram ravno jaz skrbeti za vso to novo znanje?«

»Ker si mi samo ti ostala. Marko mora posvetiti Doris. Ona gleda na življenje napačno, ker je preveč materialistična. Povej Marku, da je tvoj in da ne more več nazaj k Viviani. Bodi bolj ljubezniva in uslužna, ker Marko potrebuje samo zavest ljubezni. Ljubezen je edino, kar potrebujeta. Marko je tvoja ljubezen.«

»Kako naj pomirim Armanda glede kredita in denarja?

»Kupi loto listek. Tako ga boš pomirila.« 

15.20 Obožujem tvojo osebnost... Je čudovit diamant!

17.01 Delam Obred celote v tebi in obožujem tvoje svilene ustnice, ki vse povedo s poljubi…

17.38 Dragi moj, znova sem naključno odprla knjigo Metternich in vojvodinja, jo začela brati… In jokati. Vse tvoje slutnje so vedno pravilne. Ali lahko prosim za milost, da Armand/Alfred odraslo sprejme ločitev? 

17.45 Jočeš, praviš? Ljubim te. Naj bere knjigo, sam odkriva, da je bil nekoč Alfred Windischgrätz…

19.55 Kaj počneš, dragi? Obiski so odšli. Ponovno dvomim, ali lahko zaupam nihalu. Zelo te ljubim in rada bi te božala. Zakaj nama Bog ne nakloni več milosti pri zapuščanju družin? 

Ob prebiranju jo je pretresel spomin na določene misli in prizore. A se je odločila, da knjige možu ne bo pokazala. Kajti razen nejasnega spomina in občutkov ter sporočila Očeta Prvega drugega dokaza ni imela. Nič 'stvarnega' ni dokazovalo, da so Marko, ona in Armand reinkarnacija ljubezenskega trikotnika Klement–Viljemina–Alfred. Armand bi to možnost verjetno gladko zavrnil. In vso zgodbo ocenil kot nekritično projekcijo njene (začasne) zaljubljenosti v Marka, seveda po 'škodljivim vplivom' Deo kanala…     

20.10 Bova jutri preverila še pri Doris... Počasi končujemo s skupino. Poljub...

20.48 Zdaj me je zadelo. Ti si resnično nekdo, ki lahko ljubi le mene... Ne morem več živeti brez tebe, a ne vidim poti dalje. Le s teboj sem srečna, a hkrati ne znam zaključiti s prejšnjim življenjem. Obljubljam, da se bom potrudila. Amelija je nosila majico z napisom 'Now or never'. Znamenje zame? Bi se kar strinjala!

20.55 Zdaj te je zadelo – kam? Kali moja, nasmej se obrazom smrti, obrazom strahu. Ljubim te, in vse moje življenju ponižno služi tej ljubezni.

21.14 Kako je pri tebi? Ste doma vsi v redu?

21.22 Marcelino se razburja in odrašča. In se zlato blešči v 'večkanalnosti' razhajajočih se staršev. Nakazal sem mu, da bova ti in jaz nekoč skupaj odšla v svet. Viviane ni videti!

21.51 Zaspati moram, oči se mi zapirajo, ljubezen moja!

21.53 Te lahko objemam vso noč?

21.58 Lahko in moraš. Ker v tebi so vse moje ljubezni!

22.04 Tako lepa si, čutiš, v tebi sem

22.29 Dragi, objemam te in te držim v sebi tudi, ko spim. 

Šukra (petek), 24. 1. 2014

3.38 Tvoja meditacija je združitev ljubezni in življenja. Tvoj dotik in besede me odnesejo v blaženost večnosti. Svet mora spoznati, da ni življenja brez ljubezni.

6.58 (Viviana Marku) Le kaj nam že tri dni sporoča vreme?

6.59 (Marko Viviani) Da si žalostna.

7.03 (Viviana Marku) Vreme vedno sporoča tebi, ne meni, je znamenje zate, ne zame. Oj, oj, kako hitro spreminjaš teorije!

7.07 (Marko Viviani) S strani duše je ta sneg posledica dvoma, strahu, obotavljanja... glede obstoja dušne ljubezni.

7.09 (Viviana Marku) Naj se ti odpre :-) 

Keman je Ameliji in Alji razkrila svojo skrivnost,  dušno povezavo z drugim moškim. Hčeri, vajeni vsega hudega, ker sta dve leti vsakodnevno trepetali za mamino življenje, sta novico dobro sprejeli. 

7.27 Sneg je zapadel, pomlad moja... Naj vsem ublaži dvom in strah pred neizogibnim vodstvom srca in duše, tebi pa prinese neboleč razhod z Armandom.

7.28 Nastaja uvod v knjigo. Na drugo stran duše vodijo le besede upanja in zaupanja. To so prve sledi dušne ljubezni, ki je pot sreče.

7.34 Dragi, počutim se krivo, da ti nič ne pomagam. Hvala, da si z menoj…

7.54 Pridi in mi pomagaj. Hvala za nočno e-sporočilo. Delam Obred celote za naju, potem pa k Doris, če si ti v redu.

7.55 Nisem preveč, ves čas v zamudi.

7.58 Sva že dva... 

Po skupnem jutranjem Obredu celote v Šambali je Marko s Keman predeloval zadnja e-sporočila in svoj odnos z ženo...  

»Očita mi, da sva ti in jaz na napačni poti. In da to dokazuje tudi vreme (ki se je res zelo poslabšalo po našem sestanku). Obred celote res pomirja vreme, a Viviana je soustanoviteljica in solastnica Šambale (po novem Here Gee), ki je zavrnila Obred celote kot pomoč pri iskanju dušne ljubezni in se začela boriti proti njej. Ali je s tem razpolovila zavest našega svetišča na Koroški cesti 99, in se sile zdaj spopada sama s seboj, ker sledi dvema gospodarjema: zavesti ljubezni (ti in jaz) in zavesti življenja (Viviana)?

Ali sem tudi sam 10 let nazaj na podoben način sprožil val bolečih dogodkov, ki se sicer ne bi rabili zgoditi? Ko sem svetišče preuredil v sobe za oddajanje študentom. Čeprav mi je vodnik zagotovil, da bo vse v redu glede preživljanja, če bom svetišče odprl takoj (leta 2000,, sem ga pa komaj po vrnitvi iz Švice, 4. maja 2003).«

»Kako veš, da Obred celote in Šambala vplivata na vreme?«

»To opažam že dolgo... Tudi Benjamin Creme, teozof prihoda Kristusa, opozarja, da bi se izognili večini naravnih nesreč, če bi množični mediji 'Kristusa Maitrejo' povabili, naj spregovori za javnost, ki bi pravočasno preusmerili ljudi k pravilnemu razvoju. Prisotnost njegove zavesti v srcih ljudi osvobaja človeštvo karme življenja (neboleče). Tako pa nastajajo razvojne zamude in potreba po urgentnejšem (težjem, konfliktnejšem) uvajanju neizogibnih razvojnih sprememb. Tudi zdaj bi nas naše svetišče neboleče osvobajalo karme življenja (tudi vreme je po moje del te karme), če bi oba lastnika podpirala Obred celote in dušno ljubezen, ker je razvojna nuja za človeštvo...«  

»Pa zakaj mora ravno vreme kazati visoko zavest? A ni pozimi sneg nekaj najboljšega...?«

»Sneg opravlja to vlogo, da – še bolj kot dež – upočasnjuje silo, zato da bi lahko življenje potekalo varneje, kadar sledi nižji, enostranski zavesti. Sneg onemogoča življenje zaradi neustreznega vodstva zavesti. Kjer se zviša zavest, se vreme izboljša, kajti dobro vreme je lepo vreme čez dan, čez noč pa je poskrbljeno za vlago, tudi v obliki padavin, kadar je potrebno. Seveda imamo še veliko karme življenja, ki zahteva večjo prisotnost vode v ozračju ter celo sneg in led na površju, njeno kristalizirano obliko.«

»Zakaj tako misliš?«

»V ezoteričnem džotišu tekoče stanje uteleša fizično življenje (7. bava/astrohiša, vladar Šukra/Venera, 1. posvečenje), trdno agregatno stanje pa mentalno življenje uteleša (4. bava, vladar Čandra/Luna, 3. posvečenje). S tega vidika trdni element, mentalno življenje, naravno uteleša zemlja oziroma prst, kamen, medtem ko sneg ni naravno stanje vode, ki uteleša fizično življenje. Če bi bil, bi voda kristalizirala v sneg in led pri sobni temperaturi, ki je za človeka  najprijetnejša).«

»Si prepričan...?«

»Verjamem, da zveni malce nenavadno... Ta trditev, da je sneg kazen zaradi človekove prenizke zavesti (preveč enostranske). Ravno sneg prisilno ozemlji fizično življenje, ker ga upočasni, strukturira, kristalizira, in s tem omeji hitrejše in drugačno gibanje, kar upočasni razvoj sile. In samodejno pospeši razvoj zavesti.

Prenizka, preveč enostranska zavest nastane zaradi pomanjkanja ljubezni, ki je nezadostna povezanost dopolnjujočih se nasprotij v naravi (komplementov na vseh ravneh, od mineralne do logosne). Z razvijanjem zavesti lahko pričakujemo dvigovanje temperature na Zemlji, sneg bo skopnel, sčasoma pa tudi voda ne bo več potrebna, in z njo fizično življenje. Ki se bo preselilo na Mars, tako kot se je nekoč z Venere na Zemljo (kot učijo Creme, Bailey in teozofija). Zdaj je na Veneri 450 ºC (vsepovsod, zaradi oblakov), in kaj podobnega lahko pričakujemo na Zemlji v prihodnosti, kot njen normalen in pričakovan razvoj. V ezoteričnem džotišu tudi ognjeno/plazmatsko agregatno stanje zagotavlja življenje, le da bolje povezanih parov nasprotij. Najbolj na Soncu, ker je temperatura najvišja (prav zato je Surja/Sonce tradicionalno vladar 1. bhave/astrohiše, ezoterično pa četrtega posvečenja).« 

Opoldne sta obiskala Doris, da bi jo po zapovedi Očeta Prvega posvetila v Obred celote. A Doris je posvetitev zavrnila. Se je pa strinjala, da bosta vseeno izvedla Obred celote zanjo, ona pa bo opazovala. Med mantro Om Búmi Námah Om za Zemljo je Keman zajokala… 

Marko je popoldne tudi Šeherezado končno seznanil s svojo dušno zvezo. »...zanimivo, Šeherezada, ti si edina, ki že dolgo in dobro poznaš tako mene kot Keman.«

Mlajša hči je nenavadno zvezo sprejela z mešanimi občutki.  Sočustvovala je s prizadeto in zapuščeno mamo in žalovala ob 'izgubi staršev', koncu starega življenja. Marko ji je zatrdil, da mamo ljubi še naprej, a da je dušna ljubezen tista, ki jo išče in potrebuje, odkar ve zase. »Tudi tebe in mamo čaka prava ljubezen... Če jo bosta želeli.« 

17.17 'Srečna sem zate, ker boš ti srečna. Zaslužiš si to.' To mi je napisala Amelija.

17.19 Najina Amelija... 

Popoldansko srečanje v malem prostoru v Šambali/Heri Gei je potekalo v znamenju Kemanine najmlajše hčerke. Alja ni mogla slediti pouku, ampak je vso dopoldne prejokala na šolskem hodniku v družbi sošolke… 

20.59 Nihalo pravi, da sem jokala zaradi Doris, ker je 'preveč materialno usmerjena', in zato 'premalo življenjska'. Tedaj smo tudi 'poljubili Zemljo in jo posvetili za Hero Geo. Omogočili smo prihod Nove dobe, in Doris je postala materialna zavest Here Gee.' Zelo me boli, kadar z Doris dvomita v moja kanalizirana sporočila. Ljubim te, zelo…

21.42 Ljubi, zakaj se mi ne oglasiš?

21.42 Oprosti, vnašam e-sporočila v računalnik... In sem spregledal tvoje zadnje. Ne bom več dvomil v tvoja sporočila... Zelo te potrebujem... Zato se sam tolažim pred hladilnikom. V sanskrtu Šukra/Venera, ki vlada petku, pomeni moško seme. Današnji petkov sneg je prava Šukra... nepodarjeno seme zadnjega petka najinih zmešnjav...

21.50 Kaj si sam?! Tudi jaz potrebujem tvojo bližino. Kezele – spet on, oprosti – pravi: 'Meditacija te povede na mesto, kjer se ljubita Šiva in Parvati.'

21.53 Kontroverzni ustanovitelj anglikanske Cerkve Henrik Osmi in jezikoslovni čarodej iz 19. stol. Fran Miklošič – vse to je Doris. Mantra za Zemljo se je med Obredom celote pri Doris pojavila nenačrtovano. Enako kot njena veličastna karma, ki zadeva lepšo prihodnost tega planeta. A tudi težka karma, ker zelo trpi kot osamljena upokojena razredna učiteljica brez živih sorodnikov.  

22.00 Kezele in teozofija sta najava Here Gee... Se kaj pogovarjaš z Armandom?

22.23 Napada me, da imam ljubimca. Kaj naj odgovorim? Niti pobegniti ne morem, nisem oblečena. Ne upam si priznati... Sama sva.

22.28. Tukaj sem zate... Vzemi in okusi ljubečo moč najine duše...

23.06 Tudi jaz sem zaspala. Greh je samo, da nisem s teboj. Prosim, nikoli me ne nehaj ljubiti! Jaz sem tvoja, zdaj vem!

23.09 In jaz sem tvoj... stisni še bolj se k meni! Vse do novega jutra...

24. poglavje – ZAPOVEDANA LJUBEZEN?

"Kaj je ljubezen in zakaj, si vprašala. Ljubezen je iskra, ki se prižge, ko je dvoje src objetih v Ego, ki ostane moja volja." (OČE PRVI) GIF: Pinterest

 

Šani (sobota do 15. ure), 25. 1. 2014

8.07 Zdaj sem izvedela za vzrok svojih težav s hrano! Od zavesti materije je odvisna stopnja posvečenosti. Zame je primerna hrana, ki je tretjeposvečena, kar pomeni ribe in določeno sadje, zelenjava, zelišča. Torej niso vse rastline tretjeposvečene. Oče Prvi: 'Vsakdo, ki ima težave z običajno prehrano, je višji posvečenec Boga, posvetitev pa je dana od človeka.'

8.42 Utapljam se v poplavi sporočil o škodljivosti sušenja trave. Alergija na seno: 'Seno je zelo ljubezensko, ne dovoli življenju nadaljevati življenja. Seno zavira širjenje ljubezni, ker semena odpeljejo v hlev.' Rešitev za alergije: 'S posvetitvijo omogočiš duhovni preboj in pozabiš na materialnost. Presežeš alergije, ko jih razumeš, reševanje mora biti globalno. Alergije so duhovni problem, ne zadeva posameznika. Bioresonanca odpravi težave, onemogoči duhovni razvoj.' Ribe kot hrana: 'Ribe lahko ješ, ker so zavest ljubezni in življenja.' Hrana za govedo: Krave jedo koruzo in zelišča na posebnih poljih za živali.' Pogrešam te…!

9.24 Kako to, da sta visokoposvečenca Creme in dalajlama mesojedca, nekateri prvoposvečenci pa presnojedci? Kaj pomeni 'posvetitev pa je dana od človeka'? 

9.46 Šok na e-pošti, Vivianino pismo obrednikom. Ali si videl?

9.48 Res? Nič nisem dobil.

9.50 Ti pošljem. 

9.51 (Vivianino e-pismo obrednikom celote)

»Spoštovani obredniki! Ker sem tudi sama delala Obred celote, sem kar nekaj dni tehtala, ali naj vam pišem. A mnenja in izkušnje so vedno dobrodošli. Torej, okoli novega leta so se začeli dogajati res veliki premiki. Tako veliki, da sva z Markom od tega ponedeljka neuradno ločena.

Čutim močno potrebo, da stanje prikažem s svoje strani, saj je vse povezano tudi z vami, dragi obredniki.

Ga. Keman je dobila pretočen kanal, ki se ga je Marko neizmerno razveselil, in prav tako vi, spoštovani. Vprašanja so deževala, vsi bi radi izvedeli čim več. Ga. Keman pa je na neki točki postala skrivnostna, in z Markom sta lahko kanalizirala v največji tajnosti in molčečnosti. Vsi smo z radovednostjo in pričakovanjem spremljali nove informacije. A to skrivanje je (pišem o svojem pogledu) preseglo že vse meje zdravega duhovnega delovanja, in tedaj se je prebudila moja sanjska joga. Prejela sem sporočilo, da ni več pomembno kanaliziranje, temveč zaljubljenost na ravni osebnostno obarvanega tračanja s pridihom intimnosti. Čisto preprosti ezoterični trač. Ker je ga. Keman začela povezovati celo njenega moža in mene – seveda je vso najino skakanje naokoli bilo obsojeno na neuspeh – mi je postalo kristalno jasno, da tukaj nekaj ni tako naravnano za višje cilje, kot se govori. Vsaj tedaj zagotovo ne.

Tako sem predlagala sestanek: jaz, Marko in ga. Keman. Pa smo se dobili v naši mali sobici. Po mojem nerodnem monologu sem vendarle obema zastavila jasno vprašanje, kaj čutita drug do drugega. Odgovor je bil, da samo ljubezen. Zahvalila sem se jima za iskrenost. Kaj sem takrat čutila, tukaj sploh ni pomembno. Ga. Keman je še omenila sporočilo iz kanala, da med nama z Markom ni ljubezni in da bom jaz kmalu srečala komplementarnega partnerja. Kaj se je dogajalo dalje, tudi ni pomembno.

Rada pa bi z vami, ki delate Obred celote, podelila nekaj svojih misli:

Po kanalu je bilo sporočeno, da bi se naj poročali samo komplementarni pari, ki so čista ljubezen in ne vem prav kaj. Zdaj pa sledi:

  • Lahko se vam zgodi, dragi moji, vi ki ste v zvezi, da se boste morali ločiti, ker vaš partner pač ni vaš komplementarni par, če boste delali Obred celote.
  • Lahko razmišljamo, da bodo ljudje zelo redko stopali v zvezo, ker jim bo zapovedano, naj iščejo komplementarni par.
  • Najhujši primer evgenike je bila seveda nacistična Nemčija s poskusi Hitlerja oziroma njegovega aparata, da bi ustvaril arijskega nadčloveka. V njegovem mentalu mu je bilo vse kristalno jasno.
  • Ali ni možna zaslepljenost v želji za nekim duhovnim prebojem?
  • Kaj vam bo dal Obred celote? Postali boste podobni Jehovovim pričam. Vam bo ukazoval KANAL, tako kot zdaj ga. Keman – MORAŠ, MORAŠ, MORAŠ.
  • Tudi sama premorem nekaj malega duhovnega znanja, raziskujem na svoj način. Pa še vedno je obveljalo pravilo nežnega pogovora z Najvišjim. Samo toliko, da ga slišiš, sam se pa moraš odločiti, kaj boš naredil. Ta KANAL pa daje odredbe, je skoraj nasilen, če sem prav razumela. Ali pa je bilo samo meni tako prikazano, da bi sklonila glavo in slepo verjela?
  • In kaj se je zgodilo z mlado faraonko, ko se je zaljubila? Njeno delovanje ni bilo več duhovno. Ni bila več svečenica in ni imela več nadnaravnih sposobnosti. Kot bi rekel v našem jeziku: Kanal se ji je zaprl. Preberite, zelo poučno (Elisabeth Haich: Posvetitev).
  • Partnerji, ki v trenutku nasprotnih mnenj potrpijo in jih premagajo, so dobili miceno iniciacijo. Čisto miceno postanejo močnejši. Zdaj veste, zakaj sem jaz tako močna.
  • Pa še nekaj: ne jemljite resno vsega, kar vam kdo po nekem naključju reče, ker ni vse preroško. Ko sem bila še dijakinja, sem pred šolo kadila. Bilo nas je polno, pa se je pred mano ustavil starejši gospod. Zmajal je z glavo in rekel: »Deklica, deklica. Ti boš pa rodila same spačke.« In je šel naprej. Lahko si mislite, kako me je bilo strah. In po vseh teh letih se tega še vedno z nasmehom spominjam. VSI MOJI OTROCI SO FANTASTIČNI. 

Ja, dragi moji, to je bila tista težko pričakovana novica: Naj se Marko in Viviana ločita in naj Marko in ga. Keman zaživita skupno življenje, kjer bosta kanalizirala in učila in….kaj pa vem! Sem še preveč prizadeta, da bi lahko jasno razmišljala.

Ko sem prvič videla Marka, sem začutila močno privlačnost, čeprav je bil fizično neprivlačen. Prepoznala sem ga. Z njim bi šla na konec sveta. To se ni po vseh letih spremenilo, čeprav sva iz različnih koncev, kot Marko rad reče. Vi pa veste, da sva se dopolnjevala, to je sam dejal neštetokrat. Kako lahko dá KANAL takšno izjavo, da ni ljubezni? To zame ni kanal Najvišjega.

Moja inkarnacija ni lahka, a se ne pritožujem. Najmanj si želim usmiljenja. 

Zdaj pa želim Marku in ge. Keman uspešno skupno pot. Z Deo kanalom ali brez. Predvsem Marku.

Je že določeno. Lep pozdrav vsem! Viviana« 

11.59 (Markovo odprto e-pismo Viviani)

»Dragi obredniki celote!

Sobota, 25. 1. 2014, je dan karme, dan za uravnovešanje. Naj mu sledijo dnevi sreče, naj dnevi življenja dokončno prerastejo v dneve – ljubezni!

PRILOGA:

'Draga moja Viviana!

Srečen sem, da si napisala prva, razkrila. Izpovedala si to, kar bi tudi sam na tvojem mestu. Vsakdo bi!

Z Keman sva se tri tedne na vse načine upirala jasnim sporočilom, da morava začeti z zvezo. Mislila sva, da sva žrtev magijske zarote. Astralnega šaljivca. In tako naprej. Toda hitro sva uvidela, da so sporočila pristna, Deo kanal nedotaknjen. Po nekaj dneh se mi je posvetilo: sva komplementa, dušni par!

Od tod naprej je bilo preprosto. Obstaja dušna in obstaja človeška ljubezen. Ko se človek odloča med njima, se odloči za dušno. Ker je to je ljubezen vseh življenj. Ljubezen, ki je nastala med polovičkama duše.

Doslej sem po Ogorevčevi biorgonomiji sklepal, da sta si komplementa različna. A vse kaže, sta si podobna, z Keman si to morava priznati. Tudi ti imaš veliko lastnosti moje dušne polovičke, in najbrž jaz tvoje – bomo videli, komplement se ti bo razkril v kratkem. Sama veš, da kljub naporu ni šlo vedno in povsod tako, kot bi si želela. Zdaj postaja jasno, zakaj se kljub obojestranskemu naporu nisva ujela bolje, kot sva se.

Sva s Keman zaljubljena? Priznava, da sva, a bi zaljubljenost – oba poročena starša treh otrok – prebolela vsak zase, oz. jo izživela naskrivaj. Če bi bila zaljubljenost vse, kar je med nama.

V primeru Keman je moj Vodník prvič soglašal z mojo fizično združitvijo z drugo žensko. Tej fizični združitvi ni sledila kazen, niti ni bilo občutka, da sem te prevaral, draga Viviana. Ne pozabi, po srečanju junija lani so srčni napadi čudežno prenehali, sam sem avgusta postal vegan, dobil sem ime za Obred celote, se mimo lastne volje in znanja samoposvetil v 3. in 4 stopnjo (za kateri nisem vedel, da obstajata) in sprejel odločitev za posvečevanje drugih v Obred celote. In Drava se je na površini obrnila proti toku, kar je Marcelino večkrat posnel (celo dravski splav je nosilo proti toku), pa tudi vročina je bila rekordna kljub dolgi zimi (od konca oktobra 2012 do konca aprila 2013 Obreda celote namerno nisem opravljal). In po najini spolni združitvi Keman naenkrat lahko znova uživa tekočino in hrano, pridobiva na teži.

Vse to je posledica dušne povezanosti, edine, ki prežame vse ravni bitja, kar tudi sam pri sebi jasno čutim.

Hvala ti, da si hotela biti z menoj teh 25 let, Viviana. Ob tebi sem prvič izkusil ljubezen prave ženske. A duša hoče, da se premakneva naprej, in oba izkusiva ljubezen prave duše, s komplementom. Upam, da boš izkoristila informacije Deo kanala. Preverjava jih pri Doris kot drugi prevajalki Deo kanala. Ki – kot dobro veš – nasprotuje igračkanju s partnerstvom in vsakršnemu razpadu družine. Oglej si sama v prilogi, kaj sporoča Deo kanal po osebi, ki je osebno v celoti naklonjena tvoji strani zgodbe v tem mučnem razhajanju, nastalem zaradi nasprotja med človeško ljubeznijo in dušno, sveto, brezmadežno ljubeznijo.

Najino razhajanje je mučno le na ravni osebnosti, ne na ravni srca. Kajti srce je neposredno povezano z dušo, ki inkarnira osebnost v lepoto sreče, lepoto življenja in lepoto ljubezni, ne obratno.

Keman je ljubezen vseh mojih človeških življenj, tako kot jo imaš tudi ti. Upam, da boš izkoristila to možnost, se opogumila in sledila glasu svoje duše, ki si jo deliš z Njim, svojim komplementom, dušnim partnerjem. In se razvijala iz človeka v dušo v objemu dušne ljubezni, ki edina lahko na vseh ravneh, tudi fizični, poteši potrebe tvojega srca. 

Marko

PS: Prilagam sporočili Očeta Prvega iz Deo kanala, ki ju je skanalizirala Doris. Prvo sporočilo zadeva naju s Keman, drugo zadeva Dorisin dvom glede dušne ljubezni naju s Keman: 

1. (Bud/sreda, 22. 1. 2014)

Ljuba hči! Vprašuješ, ali lahko posežem in pomagam. Lepota ljubezni se razcveti in tudi odcveti, ko je izvršena naloga. Moja oda* se bo materializirala in podarila obema** mir, ko bo moči toliko, da se ljubezen podarja tudi odam, ki so močno nesrečne zaradi lepe ljubezni. Naj bo ljubezen tudi za te ode.) 

2. (Šukra/petek, 24. 1. 2014)

Moja ljuba hči! Mentalno si zdaj odvisna od ljudi. Moj otrok si, in verjemi, da te vodim. Misli tvoje so čiste, in me prav osrečuje, ko nočeš verjeti v moj Kanal. Ideja moja se uresničuje, in bo kmalu postala del tvojega življenja. Kaj je ljubezen in zakaj, si vprašala. Ljubezen je iskra, ki se prižge, ko je dvoje src objetih v Ego, ki ostane moja volja. Zakaj se to zgodi, si vprašala. Ideja in načrt je to moj! Igra src ni mogoča, je le oda moja, in nosi v kozmos idejo o lepoti Here Gee. Tam in takrat bo le ljubezen, in materialnega objema ne bo, bo le ljubezen in moč miline.'« 

Keman se je odločila, da bo Viviani napisala nekaj kratkih misli, ki bi jo pomirile. Počutila se je kriva, da ji je povzročila trpljenje, skušala je razbremeniti napetost zaradi pospešenega razvoja dogodkov. 

(Kemanino zasebno e-pismo Viviani)

»Draga Viviana…«*** 

Rahu (sobota po 15. uri), 25. 1. 2014

15.33 Si na poti iz Hoč ali v Hoče? Zdaj grem k Doris! Piši mi, da ti pridem naproti in te poljubčkam!

16.01 (Timovo odprto e-pismo Marku):

»Marko, a nam lahko to malo bolje razložiš: 'Pa čeprav se bova tudi v krogu obrednikov celote morda počutila kot preganjani par iz filma Nočni portir.'

Mislim, da si nihče ne želi biti v napoto vama ali karkoli si že mislil s tem, da se počutita v krogu obrednikov celote kot par iz Nočnega portirja? Upam, da nismo v vlogi SS oficirjev :-)

Za vse, ki ne poznate filma oz. njegove odrske priredbe v izvedbi Drame SNG Maribor: Nočni portir – Il portiere di notte: Erotična drama. Uprizoritev temelji na istoimenskem filmu Nočni portir (1974), zagotovo enem najkontroverznejših filmov ne samo v času nastanka, temveč še danes. Tema uprizoritve nas sooča z golim dejstvom, kako brezupni so naši poskusi, da bi ubežali preteklosti, ki preži in čaka, da privede do zaključnega obračuna.

Max je nevpadljiv, diskreten nočni portir, ki v hotelu poskrbi za vsakršno zadovoljstvo gostov. Ko nekega večera v hotel prispe Lucia, se je Max prisiljen soočiti z mračno preteklostjo, ki jo je doslej uspel skrivati. Ne le da je nekdaj bil oficir SS v nacističnem koncentracijskem taborišču, temveč je z lepo Lucio, taboriščnico, razvil nenavadno čustveno-erotično razmerje. Ponovna združitev in oživitev ekscentrične ljubezni je sporna predvsem drugim SS-ovskim oficirjem, ki temeljito skrbijo, da bi prikrili svojo preteklost, uničujejo dokumente, ki bi v sojenjih dokazovali njihovo krivdo, brez pomislekov pa tudi poskrbijo, da priče izginjajo. Lucia jim predstavlja grožnjo, predstavlja jim grožnjo eksekucije, soočenja z grehi preteklosti in s svojo vestjo – kolikor je pač premorejo… (http://www.sng-mb.si/predstave-drama/nocni-portir/)

 S spoštovanjem, Tim.« 

16.24 Kako daleč si z Doris? Pri Idi gre vse tako počasi, nekje do petih bom lahko prišla. Če boš prej odšel domov, pridem tja po tebe. Pogrešam te, ne prenesem več druženja z drugimi ljudmi.

16.31 Sem pri Doris. Ob petih bom doma, srečen, da boš prišla pome. Poljuuub... 

17.08 (Vivianino zasebno e-pismo Keman)

»Od kdaj si jaz ploskam stvari? Tvoja izjava je bila, da ni ljubezni med nama z Markom, in to me je najbolj prizadelo. Pa se vprašaj, kaj je res! Sicer pa je to bilo še mogoče res z Markove strani. Le kaj se je dogajalo do decembra 2013, ko mi je še zagotavljal, da ne bi mogel več živeti z nobeno drugo, sploh pa ne s takšno, ki je – kot on – na mentalu. Torej s takšno kot ti. Joj, joj, kakšen teater – ali pa ne? Meni te Markove ljubezenske izjave še dajejo upanje in moč.

Moj pogled na čisto ljubezen je popolnoma drugačen od tvojega, kanaliziranega. Čisto ljubezen čutim do Marka, ker ga ne obsojam. Tudi tebe ne obsojam, da ne bo pomote. Kaj pa je 36 tisoč EUR dolga, je to samo moj strah? Kaj je življenje na Zemlji, če ne povezovanje drugačnosti in rast skozi premagovanje ovir?

Marko se še ni sprijaznil s tem, da živi na Zemlji. Zakaj se je potem njegova duša odločila za to? Da bo spravil v stisko in žalost otroke in mamo otrok ter vso skrb prepustil njej? To je pa res čista ljubezen! Se ne dogaja to tebi? Pustiti in oditi in naložiti začeto na pleča drugemu. Halo, tu planet Zemlja! Čista ljubezen je na drugih planetih (predvidevam), kjer ni snovnih teles. Čista ljubezen ne povzroča bolečine, trpljenja in prelaganja odgovornosti.

Saj ne morem verjeti, da misliš, da si bom iskala novega partnerja. Prva dva sta mi pustila same dolgove in bolečino. Pred prvim me je reševal Marko (psihično). Zdaj pa me bodo otroci, dokler se ne poberem. Brca je bila zelo natančna in močna.

Pa razširi pogled, da ti bo jasno! (Lahko sploh vidita celoto ali vaju vodi kanal? Dorisin kanal ima svoje mnenje.)« 

18.28 (Vivianino zasebno e-pismo Marku)

»Najlepše pri tebi je to, da znaš s svojimi izbranimi, sladkimi besedami zazibati človeka, da ti verjame. Tako si 25 let ujčkal mene. Hvala. Zdaj pač delaš to drugi.

Kje je tu tvoje poslanstvo? Varati z besedami? Prevaral si me milijonkrat – s sladkimi besedami. Ali si res kaj čutil?

Bodi, prosim, iskren do Keman. Ko boš prvič pri njej naletel na zrcalo, se ne sprenevedaj, ampak priznaj!

Kako se počutiš zdaj, ko zavračaš in ne priznavaš ljubezni med nama? Pusti zaljubljenost med nama, tega res ni več!

Oprosti za moje pisanje. Ko se počutiš kot pasji drek na cesti, pač pišeš… Naj ti končno uspe s knjigo! Viviana« 

Armand je zaspal pred televizorjem, in izmuznila se je iz stanovanja. In tako sta se znašla sama v Šambali/Heri Gei, ki se je nepričakovano izpraznila. Imela sta le uro časa, in Marko je vztrajal, da se ljubita. Na  blazinah, ki sta jih razprostrla po tleh.

Oba sta začutila napetost v zraku. Marko je ta občutek že večkrat spoznal... Kot da je prostor prepoln lupin prednikov in sorodnikov, priklicanih Postavitvijo družine, ki se je ravno zaključila. A s tem se ni želel ukvarjati, ampak je želel izkoristiti podarjeno možnost in je hitel.

Keman pa je trpela, zelo trpela... On je... vse skupaj je tako zemeljsko, površinsko. Pred tednom je videla v njegovo dušo, ko sta se prvič ljubila v avtu. Nocoj čuti le njegovo strast. Je on pravi zanjo, ona prava zanj??

Marko je užival v podarjenih trenutkih telesne ljubezni. V objemu strastnega Ráhuja, ki je ravno  vladal soboti (od 15. ure dalje), se je opijal s telesno popolnostjo svoje druge polovice (Ráhu je bil tudi planet njegove osebnosti)... Kot da se ljubi še za vse priklicane lupine prednikov, ki oprezajo iz mračnih kotov svetišča. Pa kaj, saj so tudi one lačne ljubezni, ki jo imata onadva, ljubezni svete duše...

S pogledom je poiskal njene oči. A našel odsoten pogled, poln nekega trpljenja... V trenutku ga je zadela bolečina njene osamljenosti... Kot da je bolečina njegove osamljenosti... Zakaj ga nima rada?

Legel je zraven negibnega telesa in se začel pogovarjati. Nagonsko… Kot da bodo besede čudežno nadomestile odsotno  zavest.

»Je kaj narobe…?«

Odgovorila je po dolgem premoru.

»Ne vem… Vse je tako človeško. Kot da te ne čutim...«

»Ja, res je... Vse je drugače kot v avtu. Ampak tudi zdaj mi je božansko. Ker sem s teboj.... Tebi ni...?«

»Ne vem… Tako podobno je kot z njim... Oprosti!«

Ustrašila se je, podvomila. V njegov objem, v njuno bližino… Z občutkom krivde se je privila k njemu in ga poljubila, na usta. Zaradi strahu... Ali je Marko pravi? Tako je neoseben... obrača jo kot igračko. Kako enako je vse, kot z možem…

Saj ta ljubezen v novi duši ni več kot ljubezen z drugo dušo (na primer možem)! Kaj če je dušna ljubezen samo strašen privid? 

Bil je zmeden… Kot da je kriv... A s čim jo je prizadel (spet)?

A je ni spraševal. Preveč se je bal, da jo bo nehote prizadel. »Ljubim te,« ji je namesto tega zašepetal na uho in jo stisnil k sebi. 

Jasno je začutila njegovo nesproščenost... Pokvarila mu je ves večer... Gotovo si je ne želi ob sebi. 

Vse kar si je želel, je bilo le to, da bi se ob njem sprostila, mu zaupala, se predala... Zdaj ji je pokvaril ves večer… Gotovo bi si zdaj želela ob sebi drugega, bolj zrelega moškega. Ali bo sploh kdaj dovolj dober zanjo?! 

Po eni uri sta se oblekla, in Keman je zaskrbelo… Mož je gotovo odkril, da je ni doma... Le kakšen izgovor naj si izmisli tokrat? 

»Me še ljubiš?« ga je prijela za roko, ko je vozil po zaledeneli cesti.

Hvaležno jo je pogledal: »Kako lahko vprašaš kaj takega? Obožujem te…!«

Na avtobusni postaji v bližnjem parku je izstopil. Presedla se je na voznikov sedež, in ko jo je zadnjič poljubil skozi okno, ga je roteče pogledala:

»Me boš zapustil...?«

»Zakaj bi te zapustil?«

»Ker nisem prava ženska zate.«

Kakor da je izgrebla besede iz globin njegovega srca, in mu jih predala skozi svoja popolna usta... A ni pomagalo, počutil se je kot zločinec, ki čaka na izrek zaslužene kazni.

»Če nisi ti, potem ni nobena... Bojim pa se, da jaz nisem dovolj dober zate...«  

Zaslutil je, da je verjetno nikoli ne bo razumel do konca, niti njene ljubezni. Kako je mogoče, da mu je odprla svoje srce ravno takrat, ko bi ga morala zapustiti?! To je čudež… 

Keman ni ničesar razumela. Vedela je le, da ni prava ženska zanj... Kriva, da je ni mogel ljubiti kot prvič... Kriva, ker mu ni predala svoje duše. Ona je kriva, da ob njej ne more biti to, kar je.

Tudi njega bo uničila, tako kot je Armanda… Vse življenje je nespametno silil za njo.

Keman je parkirala avto in zavzdihnila... Zakaj naj zapusti moža, če je tako ali tako vse enako? Ali mora z Markom le zato, da bo ozdravela? Ali da uboga Očeta Prvega (Boga)? Ali zaradi njune skupne nove duše? 

Od vhoda jo ločilo le nekaj metrov hoje, a še vedno ni vedela, kakšen izgovor naj si izmisli za moža. A naenkrat se je pojavila Alja, kot da bi zrasla iz tal, in skupaj sta stopili v hišo in nato stanovanje, kot mama, ki je z avtom odšla po hčer.

Keman je bila neskončno hvaležna za to drobno Očetovo darilo... Morda pa le ni vse tako brezupno...? 

21.43 Vse je v redu, z Aljo sva skupaj prišli. Kje si, ljubezen moja?

21.49 Kako lepo se je izteklo, hvala Očetu Prvemu. Sem doma, jem krompirjevo pito in mislim nate. Potem grem mantrat v Šambalo... Rozalija sporoča, da ji je bolje.

21.51 Ljubim te, ljubim te, ljubim te…!

22.09 Ne smeš se nikoli bati... Midva sva bila, sva in bova vedno skupaj – da znova postaneva eno.

22.17 Tega sporočila ne bom izbrisala, ker je tvoja zaveza do mene. Sedaj te hočem posedovati, ljubezen je vedno bolj boleča zame. Ali na nivoju duše ne bi bila?

22.25 POSEDUJ ME...

22.39 Ne zapusti me...

23.11 Zaspala sem… Sem s teboj! Moj si in jaz sem tvoja...

23.16 Ko sva gola danes ležala na tleh, sem te slišal dihati, in bilo je tako lepo, da bi brez tebe umrl.


*'življenje', 'resnica', 'bitje'

**Keman in Marku

***ta dopis se ni ohranil, ker ga je takoj izbrisala, zaradi strahu da bi ga videl Armand, ki je imel prost dostop do njene e-pošte 

25. poglavje – 3. in 4. STOPNJA OBREDA V ISTEM DNEVU

"Obe posvetitvi v Obred sta lahko istega dne, ker si zavest ljubezni in življenja. Ti in Marko sta postala sveta duhovnika." (OČE PRVI) Foto: Pinterest

 

Surja (nedelja), 26. 1. 2014

0.33 Enako, umiram brez tebe. Znova sem zaspala. Uporabi moje telo in dušo za svoje življenje...!

0.41 Umiram v Tebi! V Novo življenje!

4.31 Zdaj si želim ponovne združitve s teboj, kot neučakana dvajsetletnica. Razdalja nama povečuje poželenje. Tipično za…

4.36 …Šivo in Parvati. Zdaj bova komaj začela spoznavati najino ljubezen. Pomiril me je utrip tvojega srca.

6.29 To sem dobila od Očeta Prvega: 'Marku povej, da te danes posveti v 3. stopnjo, ker je Saturn v Luni, ki je materialna zavest, zaradi loterije.'

Keman je trpela, ker se iskanje ljubezni ni skladalo z iskanjem materialnega obilja. 

6.33 Velja, ko bodo končali s Postavitvijo družine. Kako si?

6.42 Od štirih dalje ne spim. Zdaj vem, da zaradi nihala, ki kliče. Oče Prvi me je opozoril, da se moram kontrolirati zaradi loterije. Sem v nevarnosti, da izgubim razum. Ali ga nisem že, ko vse to pišem? Viviana ima prav, vse je samo moje kanaliziranje. Tudi to, da sem pomračila tvoj razum. Ampak prosim, zdaj si ti moje edino življenje! Naj Oče Prvi poskrbi za naju kot oče. Kdaj se bo končala delavnica v Šambali? Lahko greva v Justbe…

6.43 Ja, v Justbe... Pomirja me tvoja nefizična bližina...

6.45 Nefizična z dotikom ali brez? Izraz 'nefizična' me bega... 

7.13 Nefizična bližina so nefizične ravni najine skupne duše...

7.20 Da, vem... Med ljubljenjem v Šambali nama je ta bližina ušla. Preveč sva bila fizična, zato sem se ustrašila, da te izgubljam.

7.25 Ja, kar naenkrat te ni več bilo. Ampak jaz te potrebujem fizično, tudi tvoje telo. Ti si moja Zemlja... 

Spolnost je bila njegova svoboda, skrivna strast in lepota. Tudi obsedenost, do katere je razvil poseben odnos. Ki pa se ga je sramoval, saj se je spolnosti znal povsem prepustiti le sam s seboj... Ali jo bo lahko kdaj enako močno doživel kot ljubezen v dvoje? 

Posvetitev v 3. stopnjo Obreda celote je minila hitro, mirno. A tudi v pričakovanju novega. Doslej ji je vsaka posvetitev prinesla spremembo.

Na 1. stopnji je po 26 letih znova prijela za nihalo, ki ga je uporabljala  namesto kineziološkega testa pri svoji prehrani. Na 2. stopnji je izvedela, da je usodno povezana z Očetom Prvim in Deo kanalom in da si skupaj z Markom delita (novo) dušo, kar je vse dokončno postavilo na glavo. Kaj lahko pričakuje na 3. stopnji? Naenkrat jo je močno zvilo v trebuhu....

Razhod z možem, to jo čaka na 3. stopnji... Groza! 

Armand ni dajal videza, da je seznanjen z ženino novo ljubeznijo. Tudi loto je vplačal kot običajno, tokrat brez Viviane, ki se je čez vikend zatekla v zdravilišče Radenci… Tam sta nazadnje bila z Markom sama. 

14.16 Ali si trpel, ker si mislil, da še nisem pripravljena na 3. stopnjo? To morava razčistiti, ker vpliva na zavest ljubezni! Ljubi, te posvetitve nisem zahtevala jaz, ampak Oče Prvi.

14.22 Niti enkrat nisem pomislil, da nisi pripravljena. Ti si bila prva prava obrednica Obreda celote, že pred septembrom 2013 si ga redno in samostojno opravljala. Res, pred tem sta ga tudi Viviana in Artur, a samo občasno, Viviana le z menoj, Artur pa po svoje. 

Že februarja je neki Viviani poslal seznam manter z navodili in razlago. Ob 22. obletnici njegove poroke sta se spoznala pred poročno dvorano na ljubljanskem gradu, ko ga je Živa prosila, da jo pelje v Ljubljano na neko regresijo v prejšnja življenja. Srečala sta se na ločenih stopniščih do obeh grajskih poročnih dvoran; ona se je  sama vzpenjala v Belo dvorano, on pa sam spuščal iz Modre dvorane (kjer se je na svečnico leta 1991 poročil s svojo Viviano). Mimogrede sta si skozi rešetke izmenjala nekaj besed, nato pa se spet naključno srečala na grajskem obzidju s pogledom na osrednji in vzhodni del mesta, kjer mu je kot upokojenka Mercatorja razkrila svoje nezadovoljstvo nad življenjem in mu zaupala nekaj svojih zdravstvenih težav (zanimivo, tudi njena hči je študirala džotiš, a brez manter za planete in Ganeševe pudže). Marko je začutil, da mora ukrepati, ji pomagati, in je doma pripravil 10 strani gradiva (z navodili) o mantrah in Ganeševi pudži ter astroplanetih, in ji vse prijateljsko poslal. Čeprav se Viviana nikoli več ni oglasila, je v srcu čutil, da to dejanje predstavljala nek nov začetek. In res, takrat se mu še sanjalo ni, da bo čez pol leta to gradivo razdelil prvi uradno posvečeni skupini obrednikov (tudi Keman). 

14.25 Zakaj mi Oče Prvi piše takšne stvari: 'Zavest ljubezni deluje le, če resnica ni dušena.' In mi odgovarja, da ti ne verjameš, da sem pripravljena za 3. stopnjo. Kakšne skrivalnice so to, komu lahko še verjamem?!

14.27 Ja, zdaj mi je odgovoril, da me le straši. 'Ker si postala preveč važna in egoistična.'

14.31 Hahaha, upam, da razumeš, da nas ima vse zelo rad... Prva obrednica Obreda celote si postala zato, ker si prva vzela Obred celote za nekaj svojega…

14.25 Ljubim te... Nisem vedela, da sem bila prva, res ne. To pa že verjetno kaj pomeni!? Zakaj si Obred celote najprej ponudil meni?

14.44Najprej sem ga Viviani in otrokom, ki ga tudi znajo, tako kot tibetanske vaje, a je moja mama protestirala, češ da otroke posiljujem z religijo. In sem jim res dovolil, da naj se sami odločijo zanj, a se niso, niti Viviana. Potem sem ga ponudil Arturju, da mu pomaga odpraviti malodušje ob smrtni nezgodi 17-letnega sina, in ga je vzel, a po svoje... Ti si prva prava obrednica Obreda celote.

15.37 Živa je pri Doris, Viviana gre po njo. 

15.49 Ali potem danes ne greva k Doris, ker bo preveč zanjo? Spala sem, koma... Po Ganeša moram v Justbe za popoldanski Obred celote. Trenutno sem popolnoma nemočna. Lahko greva skupaj čez kakšno uro, malo bi še počivala?

15.54 Glede Doris se strinjam. Zdaj grem na popoldanski Obred, nato greva skupaj po Ganeša... Naspi se še zame.

16.39 Marko, danes me moraš posvetiti v 4. stopnjo. Kaj lahko še ti kako preveriš, kaj se dogaja?

16.41 Juhu, s 4. stopnjo postaneš učiteljica Obreda celote. Poljub...

16.42 Ker gre Saturn čez Luno, in zavest Zemlje varuje materijo.

16.43 Posvetitev, spet?! Danes?!

16.46 Da, o tem govorim! Vprašala sem, če lahko prestaviva. Odgovor je bil: 'NE!'

16.50 V redu! Prideš z avtom po mene, da še ujameva nekaj dnevne svetlobe? Življenje s teboj je drama. Nekam znan občutek…

16.51 Vprašala sem, zakaj obe posvetitvi istega dne. Odgovoril je: 'Ker si zavest ljubezni in življenja.' 

Posvetitev v 4. stopnjo je potekala mirno. Oče Prvi je sporočil, da sta Marko in Keman postala 'sveta duhovnika'.

Ko sta se poslovila, je do enajstih zvečer vnukinjo Tiano inštruirala matematiko.

Izbrane številke lota znova niso bile izžrebane.   

Viviana se je vrnila domov in sporočila Marku, da bi se rada pogovorila z njim v Šambali. 

21.34 Glavno varovalko je znova skurilo, poklical sem elektro-službo. Sem kriv jaz? Pogovarjal sem se z Viviano, mislim, da se mi je preveč zasmilila. Prosim, vprašaj Očeta Prvega... Doris je znova kanalizirala proti najini zvezi. 

22.00 (Mirkovo odprto e-pismo Marku in Viviani)

»Pozdravljen/a! Ko sem dobil Vivianino sporočilo, sem bil, priznam, kar zaskrbljen... So kar vrela vprašanja – kako, zakaj? Konec dneva sem se malo pomiril. Sem si rekel, da bi rad slišal še tvoje mnenje, Marko. Teta mi je že pred časom povedala: 'Ko se pričnemo ukvarjati sam s seboj – duhovno rasti – se nam lahko zgodi, da se pričnejo stvari med teboj in našim partnerjem lomiti. Enostavno se razlike povečajo. Od začetka je še nekako v redu, a sčasoma ne gre več.'

To bi bilo uvodoma. Drugič: lansko leto sem na reiki seminarju v Sl. Bistrici prvič v živo slišal izraz 'duša dvojčica', zdaj pa sem to zvedel še od vaju z Markom.

Verjamem v to, pa naj zgleda še tako čudno, nelogično, ali da morda ne vem, kaj govorim. To se je pač moralo zgoditi, po Božjem planu – moje mnenje! Kot bi se lahko – ali se bo, sam Stvarnik ve – zgodilo kaj drugega. S tem mislim na izgubo partnerja v nezgodi, in vse druge možnosti.

Ne bi rad bil več pameten, da ne bo kakšne zamere, ampak še sta oba živa – resnica pa – kot vemo – včasih bolj, včasih manj boli, in slej ko prej se zgodi (pa naj je lepo ali grdo). To pa, da je morda kriv Obred celote, kot sem razumel Viviano, se ne bi čisto strinjal. Raje bi rekel, če smem – zgodilo se je življenje.

Potrebno ga je sprejeti, se vsak dan zahvaljevati in zreti v globino s svetle plati, saj Stvarstvo vedno poskrbi, da bo tako kot – MORA BITI.

Objem obema. Objem vsem, in naj bo Stvarstvo milostno z nami.« 

Pozno zvečer, ko je Armand zaspal, sta se poklicala po telefonu. 

»Kaj pravi Oče Prvi glede glavne varovalke?«

»Ja, res si bil kriv ti. Ker nisi bil v zavesti ljubezni.«

»Glavna varovalka vedno znova pregori, odkar je Viviana začela z vojno. Zrušil se ji je svet. Res trpi, ne spoznam je več. Kot da ne pozna več ljubezni.«

»Kako to misliš?«

»Danes me je prosila za pogovor v Šambali oziroma Hera Gei. Ko sva začela, me je prosila, naj bom tiho, ker da ne ve, kje se je drži glava, in ob mojih besedah ne more razmišljati. Znova je začela kaditi, sem jo zavohal. Počuti se le še žrtev, mislim, da je na robu živčnega zloma, ker išče sebe brez ljubezni. Bolje bi storila, če bi me hotela poljubiti, zvleči v posteljo… Oprosti, ker se zafrkavam... Skušam preusmeriti jezo...«

»...kako lahko rečeš kaj takega!? Katera žena pa bi tako razmišljala o možu, ki jo je zapustil...?«

»...vsaka prava žena! Kaj ni ljubljenje združevanje duše? Ali ne išče vsakdo tega v življenju? Ali ni prav zato ljubezen vzrok in bistvo življenja? Moški potrebuje združitev, ženska potrebuje združitev, oba na svoj način, z drugačnim namenom, a združitev je združitev, ne?«

»Žena med pogovorom z možem, ki je šel z drugo, ne razmišlja o združevanju. Na njenem mestu ne bi bila tako prijazna s teboj!«

»Ja, vem... Kdo govori o seksu? Če bi midva z Viviano imela ljubezen, bi se najbolj goreče potrebovala ravno zdaj, ko vse najino razpada. Ogroženost prebudi dušo, poveže moško in žensko stran. Da se prizadeta osebnost in prizadeto telo povežeta duhovno, prizadeta energija in materija z zavestjo, ne? Ali pa se duša prebudi tako, da se osebi razideta in se združujeta dalje z drugo osebo. Ti zaradi najine fizične združitve duše znova lahko piješ in ješ, pridobivaš težo. To je dušna ljubezen, ki ozdrávi. Človeška ljubezen zdravi, dušna ozdravi... Če bi me Viviana čutila kot dušo, bi me danes morala zvleči v posteljo... In jaz njo, če bi jo seveda začutil tako, kot čutim tebe, globoko, vseobsegajoče, tako močno...«  

»...kako lahko to zahtevaš od nje?! Saj ne iščeš ljubezni z njo...!?«  

»...saj ti pravim! Pred 12 leti sva že imela nekaj podobnega. Tedaj sem se v Švici zaljubil v Auroro, svojo mamo iz enega prejšnjih življenj, si skanalizirala. Viviana je takoj naredila vse za to, da bi se povezala, združila z menoj. In moj vodnik mi je Auroro odločno odsvetoval, nasprotno kot zdaj, ko sploh prvič podpira zvezo z neko ženskomi in mi pri tem odločno svetuje tebe. Prav tako zdaj Viviana duhovno več ne sledi meni, ampak Feliksu. In takrat so bili otroci še majhni, Viviana je prosila, naj ne odidem, dokler ne bodo vsi polnoletni, in glej, ravno letos je Marcelino dopolnil 18 let.«  

»Ne moreš pričakovati, da bo ravnala vedno enako... kaj če jo skrbi preživetje družine?!«

»Ja, v družini lahko preživiš, a brez pravega partnerstva sploh več ne živiš... Kaj ti bo ljubezen, če ni tudi v dvoje?!« 

23.41 Spiš? Kar zapirajo se mi oči. Pišem sezname manter obrednikom celote in spremno besedilo...

26. poglavje – POSVETITEV ŠIVE V 1. STOPNJO OBREDA

"Posvetitev Šive v 1. stopnjo Obreda je nujna, da Marko lahko ljubi Keman." (OČE PRVI) Foto: Pinterest

 

Čandra (ponedeljek), 27. 1. 2014

1.10 Zdaj sem budna. Si še kaj govoril z Viviano?

4.16 Oče Prvi sporočil: 'Obvesti Marka, da ljubezen odgovarja samo življenju in pomaga ustvariti boljši svet. Zavest ljubezni je časovno omejena in delujoča le ob tebi in Marku. Oglašujta preko medijev in opravljajta posvetitve, ne odlašajta več. Ponudita vsem novo življenje in ljubezen. Opravljajta posvetitve povsod, kjer so denarne težave, ker posvetitev reši denarne zaplete.'

4.46 Oče Prvi: 'Vsako težavo posebej posvetiš in ji zaželiš konec delovanja. Posvetita Slovenijo in težave, povezane z denarjem. Posvetitve za odpravo denarnih težav opravljata v podjetjih, ki so povezana z ljubeznijo. To ugotovita z nihalom. Posvetitve so brez cene, ker je to energija ljubezni, le prostovoljno. Igraj loto, kmalu boš dobila.' Zakaj si bi izmišljevala takšna besedila, ki mi že presedajo in mi jemljejo spanec?

5.39 Zbujen sem. Ljubim te. Z Viviano nisem ponoči več govoril, le dve sporočili je poslala:

»Če bova govorila, mi boš počasi pral možgane, in jaz bom izdala sebe, ker bom razmišljala kot ti. Če si ti izdal naju, da nisi izdal sebe, razumeš, o čem govorim. Moja pot se še ni začela. Ni pa pot z vama.«

»Če sem izdala tebe in Deo kanal in si mažem karmo, je to del Božjega načrta? In Juda je danes bolj posvečen od Jezusa… In vlak gre dalje… Preblizu si mi, ne vidim še celote. Ko pišem, lahko razmišljam, ti ustvarjaš nad mano komunikacijsko nasilje. Rada te imam takšnega, kot si. Moram se odmakniti, da bom videla celoto…« 

Armandovemu odhodu v službo je sledil telefonski pogovor.

»Nisi ob njej začutil nič? Te ni zamikalo?«

»Ne. Ampak ne vem, kaj bi bilo, če bi poskusila drugače. Z nežnostjo, prošnjami. Ne vem, Viviana se kar naprej oklepa Doris, ki skozi svoj Deo kanal prejema odgovore, da ti in jaz nisva za skupaj. In podobno.«

Zajela je sapo, bolečina v srcu je bila prevelika.

»Ne vem... vse, kar dobim, posredujem naprej tako, kot dobim... Prav zaboli me v srčni čakri in rokah, kadar hočem drugače.«

»Ja, vem, ampak vseeno. Oče Prvi se mi zdi včasih tako… rigorozen. Ta neizprosnost me zmede, dvom se okrepi in…«

»Ja, zato ker je vse to nujno. Nisem prosila za to, ne obsojajte me, če so sporočila takšna. Ker niso moja...!«

»...saj te ne obsojam! In zakaj praviš, da te obsojamo? Odrivaš me od sebe k Viviani in Doris, zakaj? Mogoče bi le včasih rad bil zraven, ko kanaliziraš.«

»Ne vem, glej, zdaj me vse boli, ko govoriva o tem. Nisem si sama tega izmislila, nisem prosila, ta sporočila niso moja. Če misliš, lahko sam kanaliziraš dalje… Ali pa Doris.«

»Keman, vem, ni lahko. Ampak samo zanima me, zakaj je tako.«

»Ne vem. Lahko vprašaš Doris. Ali pa Viviano. Ti bosta onidve povedali…«

»Res ne vem, o čem govoriš... Naj se zgodi, kar se mora.«

»Če ti tako praviš...«

»V redu... Adijo!«

»Adijo...« 

9.01 Tako kot razmišljata vidva z Viviano, sem tudi sama tri tedne nazaj: 'Saj se svet spreminja na bolje, a ne?' A se ne spreminja na bolje! Nihalo mi je ponovno odgovorilo, da je človeštvo svojo svobodno voljo že zapravilo. Z zaupanjem imaš težave, od včeraj. Danes ne smem delati z nihalom skupaj s teboj, ker mi ne zaupaš in misliš, da vpletam svojo osebnost. Spet si se usedel v krilo svoje mamice. Boli, boli, zelo boli sprenevedanje – ali po vaše – diplomacija... Žal mi je, zame je sveta samo resnica.

9.01 Kako je lepo, ne glede na vse… Ne čutiš?

9.06 Ne, ne čutim več!

9.12 Za vse je poskrbljeno, ne vidiš…?

9.25 Evo, pa sva v Njuni zgodbi, Klementa & Viljemine. Ti nič ni znano? Le korak je do resnice…

9.46 Ne poznam dobro te zgodbe. V vsej plemeniti današnji povezovalnosti s tvoje oz. Vivianine strani sem dobila zeleno luč za odcepitev od tvojega projekta. Tvoj kanal je lahko Doris. Ti z nihalom ne moreš delati, ker si preveč labilen pri iskanju resnice. Vse to so besede Očeta Prvega, če je še v tebi kaj zaupanja. Čista sem, Viviana …

10.12 ...si ljubosumna? Si res želiš stran od mene? Se ne rabiš več boriti za mojo ljubezen? Ti je vseeno za najino dušo iz življenja v življenje?

10.33 Zdaj ko sva končala, te ljubim le še kot dušo, in vem, da ti mene tudi. Nasvidenje v naslednjem življenju... Ljubim te...

10.35 Ista vprašanja bi lahko zjutraj postavila tebi, ko si name spuščal Vivianin strup. Niti malo nisem ljubosumna – na koga? In za koga naj se borim, vi vsi proti meni. In da ti moraš sedeti z mano, ko kanaliziram, in zadnjič, da Viviana mora sedeti z mano, itd. Morda se kot osebnost ne spoštujem, a si kot duša ne dovolim več, da me trgate na koščke kot volkovi. Viviana te je včeraj zaslepila, zelo spretno uporablja svoja orodja. Pa naj, jaz se ne grem več... Če morda še ne veš, ni hujše vojne od duhovne, in ne boste me zapletli vanjo...

11.17 Zdaj pretiravaš, se ti ne zdi, ljuba moja? To je Auschwitz, kar opisuješ, to je mora... V takem stanju je življenje lahko le trpljenje. In na to ne morem pristati...

12.46 Popolnoma nepripravljena sem šla vodit delavnico na Šent, vso pot sem jokala. In glej, prijaznost življenja! Pojavil se je nek psihoterapevt s 'poker face' izrazom, supervizor. Kakšno olajšanje! Na koncu me je objel, srčna čakra na srčno čakro! Pa če prodam dušo hudiču zaradi dogodkov okoli Šambale, od moje duše hudič ne bo dobil ničesar!

12.50 Zakaj bi ti prodajala dušo hudiču? Zakaj si jokala? Zakaj si v vojni z menoj?

12.59 Ker sem v Deo kanalu, ki se mu ne sme zaupati…

13.05 Hvala Bogu, če je le to, mislil sem, da je kaj resnejšega. Tvoj napadalni način pogovora me pušča hladnega. Odmaknil sem se, saj je to edina obramba, ko me vse boli zaradi naju...

13.10 Kaj zjutraj nisi bil napadalen? Pa še kako si bil napadalen! Rezal si me direktno: 'Pridi in v moji prisotnosti kanaliziraj, Kanalu ne zaupam več, ker je tako rigorozen...!' In tako naprej.

13.17 Oprosti, ker ti težim. Viviani je včeraj uspelo, da naju je raztrgala, in kaj še sploh lahko naredim? Ni naju več – ker si ji verjel in začel dvomiti vame.

13.17 Ja, in še vedno bom to zahteval. Ti ne moreš odločati o meni, niti jaz o tebi. Upanje in zaupanje sta osnova, morava si ju pridobiti, ne zahtevati.

13.21 Ne izgovarjaj se na Viviano! Tebi ne pustim upravljati s seboj, tako kot njej ne. Mojega zaupanja ne moreš izsiliti, ljuba moja.

13.22 Jaz sem odvisna od Deo kanala, kako si naj pridobim zaupanje zase? Kaj sploh zahtevate od mene?! Zdaj vem, zakaj mi je Oče Prvi rekel, da sem sama v tem…

13.25 No, pa poglejmo, kaj je treba narediti, da bo Marko zaupal...

13.25 Morda ti ustreza biti sama, da se ne bi rabila prilagajati, kar je vedno bila tvoja tiha želja...

13.28 Komu prilagajati?! Počela sem samo to, kar sem sama želela.

13.28 Zaupam ti, kadar čutim bližino, sicer pa ne. Odkritost in nežnost v dvoje, ne vsak zase...

13.30 Veliko lažje je zaupati v bližini.

13.30 Če si si sama želela to, zakaj bi si moral še jaz?

13.31 Ne morem več...

13.32 Zakaj ne moreš več?

13.33 Zadnjega odgovora več ne razumem, ne udrihaj več po meni. Ne morem več, ne mislim umreti zaradi tebe, morda me še kdo na tem svetu potrebuje...

13.48 Ne slišiš me, in to zelo boli... in kaj ti sploh hočeš povedati?!

13.52 Ne slišiš me, in to zelo boli... in kaj sploh hočeš ti povedati?!

14.08 (Marko Viviani) Vse bom napravil, kar moram, hočem in smem, da bo tako, kot mora biti za tvojo srečo in ljubezen. Na tvoji strani sem.

14.39 (Viviana  Marku) Hvala.

16.16 Zelo boleče zame, a vendar moram, ti odločaj po svobodni volji. Zase sem preverila: vse kar počnem, je čisto. Danes moraš posvetiti Šivo, ker me je ljubil pred tabo (saj sem ti povedala, da kasneje nisem več vedela, kdo je). Danes je Saturn v Luni in Čandra v Saturnu. Večkrat sem preverila sporočilo, in takšno, kot je, sem napisala: 'Posvetitev je nujna, da Marko lahko ljubi Keman.' Prosim, to je Deo kanal, ne moja perverznost...

16.26 Zaupaj, prosim, posvetitev Šive naj bo ob 18. uri. Kdo sva midva, da bi takšni sili postavljala komunikacijske pogoje! Zaupaj, prosim, sicer boš ostal brez ljubezni svoje dušne polovice. Potrdi mi vsaj, ali si dobil sporočila.

16.45 Ja, sem. Praznim pomnilnik na telefonu. Sredi Obreda celote sem. Bom posvetil Šivo.

18.22 Šiva posvečen, Edina moja...!

18.33 Hvala. Kako zelo te ljubim, kljub temu da si me danes izdal in ponavljal besede iz Vivianinega pisma. Njena zavest ni zavest ljubezni, žal. Odgovor na tvoje vprašanje, zakaj takšni pritiski: 'Ker je preveč gorja na svetu, je krizna situacija, in še vedno praznoverje vlada ljudem. Zgodila se bo neozdravljiva bolezen, jok ljudi za ljubeznijo. Vsakdo, ki dvomi v ta Kanal, jokal bo, kot joče mali otrok.' 

18.44 Ne grožnje, samo dejanja ljubezni me peljejo k tebi in Očetu Prvemu, ljuba moja. Ne strah, da bi te spet izgubil, temveč le najino skupno upanje in zaupanje v naju. Ljubim te.

18.55 Glede posvetitve Šive ni bila grožnja, ampak razlaga, kaj se zgodi v nasprotnem primeru, neka kozmična logika. To nisem jaz, to so besede Očeta Prvega, ki mu zmanjkuje časa za reševanje človeštva. Še vedno si na isti vibraciji. Ne dojameš resnosti bolečine človeštva. Možnost življenja hočeš stlačiti v najpreprostejše socialne veščine osebnostnih odnosov. Kljub vsemu bi te zdaj poljubila, večkrat…

19.16 Doma sem našla knjigo Gitte Mallasz z naslovom Odgovor angelov, ki je vsa skanalizirana v verzih, npr.: 'Če novo ne prodre skozi staro, ga potolčem. Če ne verujete, potegnete vse v smrt.' Te lahko pokličem? 

Marko se ni dal prositi, in je sam poklical Keman.

»Keman, zakaj je slog sporočil Očeta Prvega včasih tako neizprosen, celo grozeč? In zakaj se mi zdi, da včasih se mi zdi, da prav uživaš v njem? Kot da se z vsem tem trpljenjem rada istovetiš. Spominjaš me na Ivano Orleansko, prepričano, da mora s svojim duhovnim darom sama dobiti vojno z Angleži namesto kralja. Njena ezoterična vloga je bila le začasna pomoč francoski vojski in politiki, da se Francija postavi na noge. Tudi tvojo vlogo vidim podobno – da prenašaš informacije, ki jih zaenkrat očitno ne more nihče drug. Ne pa, da se namesto nas za resnico o ljubezni bojuješ.«

»Saj se ne bojujem. Samo čutim z vsem telesom. Ta sporočila so začela voditi moje življenje. Če jih ne želim kanalizirati, izgubim glas, sluh, celo zbolim, tako kot kadar zavrnem najino dušno ljubezen. Ne morem nič, postala so moja. Proti moji volji...«

»...dobro, saj jih lahko čutiš, to ni narobe, ne? A razumeti bi morala, da sporočila drugega bitja nikoli ne morejo zares postati tvoja. Pa čeprav je Oče Prvi, ki je v tem Osončju Bog Bogov. Kajti celo On ne more živeti namesto tebe. Nobeno bitje ne more živeti namesto drugega bitja. Ker je vsako ustvarjeno enako, iz zavesti in sile, kot združitev moške in ženske strani resničnosti. Razvitost torej ni pomembna...

»...kako veš?«

»To je znanje, ki ga prejemam od 14. leta dalje. Od tiste jeseni 1978, ko sem nekega večera stal pod domačo češnjo, tu, kjer zdaj stoji Hera Gea. Prevzelo me je nekakšno videnje, in v srcu sem jasno zaslišal besede: 'NE SKRBI, ZA VSE JE POSKRBLJENO.' Naenkrat sem začutil neskončno varnost in svobodo, in ni veliko manjkalo, pa bi z dvorišča stopil na cesto in začel pridigati ljudem: 'Ne skrbite, ne skrbite! Za vse je poskrbljeno, ZA VSE!' To je trajalo morda dve minuti.

Od tistega večera dalje se mi pojavljajo podobna videnja, in ko jih zapisujem, se vselej pomirim, osvobodim skrbi. Prvi večer sem denimo v mislih zagledal celotno vesolje, in njegovo središče, ki je bilo povsem duhovno, nematerialno. To sem dojemal kot nekakšno igro, prepričan, da si vse skupaj le domišljam, kljub edinstvenim občutkom pomirjenosti in osvobojenosti, oziroma da je le nekakšna 'filozofija', ker pojma 'ezoterika' nisem poznal, saj takrat še ni bil del javne zavesti kot danes. A sem jih kar zapisoval, vsa ta videnja, ker nisem želel izgubiti stika s to globoko pomirjenostjo in neskončno osvobojenostjo.«

»Jaz pa sem v tistih letih iskala resnico v knjigah. V srednji šoli sem prebrala vso ezoteriko, ki mi je prišla pod roke, takrat od srbskih založb, druge ni bilo...«

»...meni se takrat niti sanjalo ni, da obstaja kaj takega kot ezoterika...« 

»...že v najstniških letih sem brala o tem. In ti praviš, da me zanaša pri kanaliziranju, če te prav razumem?«

»Tudi Ivana Orleanska se je poistovetila z Načrtom. In začela izgubljati, spopad za spopadom, vojaško in politično. No, morda je bil del Načrta, da gre na grmado, ne vem. Lahko vprašaš?«*

»Za Ivano Orleansko? Kaj naj vprašam?«

»Bi res vprašala? Vprašaj, če se je preveč poistovetila z Načrtom, in zato končala na grmadi.« 

Keman je utihnila, nato pa čez pol minute prenesla sporočilo Očeta Prvega:

»Petra je delovala v duši, ki sama sveti v življenju. Morala je na grmado zaradi posvečene smrti, ki je radost duše, ki je čista. Ni trpela, ker je duša odšla pred bolečino.«

»Petra? A ni bila Ivana?«

»Ne vem, zakaj Petra, tako sem dobila. Čakaj, bom vprašala… 'Petra je njeno dušno ime.'«

»Res? Petra ji je ime? Aha, verjetno Petra kot 'kamnita', ne?«

»Čakaj… 'Petra pomeni pesem duše ljubezni.'«

»Res? Morda je njenemu dušnemu partnerju ime – Peter? Ampak verjetno je zdaj že enodušno bitje, ker Creme pravi, da je Ivana Orleanska že Mojster, ki sedaj ni v inkarnaciji.«

»Čakaj… 'Peter je njen komplement. Ivana je v inkarnaciji, še ni Mojster, ker se duša ni združila. Mojstra naredi dušna ljubezen. Mojster je nova karma, Ganeš, ki deluje človeško.'«

»Kaaj!? To pa je šok! Pomisli, Ivana Orleanska! Ki je – po Cremu – do 19. leta starosti bila že razvita kot Lincoln, Mao, in več kot Churchill! Daljnega 1431... In se kljub temu še ni petoposvetila, Odrešila... Očitno je imela težave s svojim komplementom...«

»Ne vem, tako sem dobila. Čakaj… 'Ivana je umrla, ker ni iskala ljubezni, ampak le Boga, ki časti življenje.'«

»Kaj potem ni njen greh človeško pretiravanje, kot sporoča film Luca Bessona o Ivani Orleanski (1999)?«

»Bom vprašala… 'Človeštvo jo je kaznovalo zaradi Svetega načrta. Njen narod jo je moral izročiti, ker so darovali človeka za mir.'«

»Ojoj... torej sem narobe razmišljal! Kaj pa njen Mojster Hilarij, ali sta se razumela? Saj je bil njen vodnik Hilarij reinkarnacija apostola Pavla, ne?«

»Čakaj… 'Mojster Hilarij je Pavel Mojster in jo je v vsem podpiral.'« 

»Torej je bilo vse v redu z njo, hvala Bogu! Ponavljam, s sporočili Očeta Prvega se strinjam, a jim ne morem vedno slediti. So na trenutke preveč neposredna, katastrofična, in takrat me zajame tesnoba, občutek ujetosti. Podobno doživlja sporočila Očeta Prvega še nekaj članov skupine, ki se dobivamo zaradi obravnave knjige Alice Bailey o posvečenosti. A prihaja čas, ko bomo govorili bolj neposredno? Čeprav Creme opozarja, da Maitreja še ne more spregovoriti povsem odprto.«

»Ne vem, tako dobivam. Imam občutek, da ste proti meni. Prosila sem, da bi Deo kanal prevzel nekdo drug. A je Oče Prvi odvrnil, da sva midva pravi par in da sva mu edina ostala.«

»Po drugi strani pa uživam pri tem delu. Že kot otrok sem hotel pomagati vsem. S pravimi informacijami. In vedno me je zanimalo, kdo bo potem, ko se bo Creme počasi poslovil, poskrbel za kanaliziranje sporočil pravih Mojstrov. Pa ti, si zadovoljna s svojo usodo?«

»Vedno sem hotela pomagati drugim...«

»A da bi to počel v dvoje z žensko. Z lepotico, kot si ti! To je… ne vem, solze v očeh...«

»Od žalosti…?«

»Haha… Od sreče, hvaležnosti.«  

»Ljubi, te še kaj moti pri Deo kanalu?«

»Kot osebnost me moti, da je vse tako pospešeno. Denimo tvoja posvetitev v dve stopnji Obreda celote v enem samem dnevu. To ni življenjsko, nobenega procesa, postopka! Kot neki nelogični preskoki! To je res verjetno mogoče zaradi ljubezni, ljubezni duše, ni pa …«

»…da, dragi. Mislim, da si zadel bistvo...«

»...tako je, življenje je proces, ljubezen preskok... V življenju vse nastaja in se zaključuje, se spreminja in prilagaja. A ljubezni zadošča zavedanje, spoznanje. Morda je to sporočal Ramana Maharši? Spoznanje, da sva eno. Življenje je POSTOPEK izmenjave, izmenjave zavesti in sile, Moškega in Ženske, in tako nastane človeški čas. Ljubezen pa je SPOZNANJE združenosti zavesti in sile, Moškega in Ženske, in tako nastane človeški prostor. Življenje je čas za ljubezen, ljubezen pa prostor za življenje. Zato Ženska uteleša silo življenja, namenjeno Moškemu, in Moški uteleša zavest ljubezni, namenjeno Ženski. Pravo, ljubeče življenje usmerja brezčasna sila ljubezni, a pravo, živo ljubezen usmerja vseprisotna zavest življenja...«

»...ja, res je vse pomešano...«

»...včasih izgubim občutek, kje se končam jaz in kje se začneš ti. Iščem sebe, a najdem tebe… In začutim eno samo dušo.«

»...a zakaj duhovni učitelji govorijo le o Bogu, ljubezni do Boga?«

»Le v tej ljubezni se vsi ljudje počutimo enakovredni, enaki po svoji nemoči. V ponižnosti pred Bogom smo pripravljeni sprejeti sočloveka kot svojega brata, sestro. A čeprav druga bitja živimo v Njem, je Bog tudi bitje zase kot ti, jaz, ameba. Sestoji iz istih sestavin kot vsako drugo bitje in se nenehno ohranja in razvija, ne glede na doseženo razvitost. Bog je lahko Oče Zemlje, in Oče Osončja, pa Oče Galaksije…«

»Dobro. Zdaj moram počasi končati…«

»Še nekaj. Omenila si knjigo, kako se že imenuje?«

»Odgovor angelov

»Njena sporočila spominjajo na Očeta Prvega.«

»Ja, sem opazila.«

»Misliš, da so povezana z njim?«

»Čakaj, bom vprašala… Ja, ta sporočila so njegova, od Očeta Prvega.«

»Rees?! Nenavadno! In se ni razkrilo pravo avtorstvo, bi kristjani bili užaljeni, jezni še ni bilo Nove dobe. Zdaj sem poguglal Gitto Mallasz. Presenečenje! Pričakoval sem nekakšno redovnico, ona pa je – arhitektka. In madžarska plavalna prvakinja, tretja na evropskem prvenstvu v plavanju. In še to, poslušaj – rojena v Ljubljani, umrla v Franciji! Enako kot ti...!«

»Misliš…?«

»Ja, saj veš… Skratka, Keman, Oče Prvi se je že pojavljal. Dobila si, da sta Oče in Mati Prva staroegipčanska Ra in Raet, starogrška Zevs in Hera, ter seveda indijska Šiva in Parvati. Pomislil sem na starogrško preročišče v Delfih, Kaj misliš, je bil v ozadju Oče Prvi?«

»Čakaj… 'Ja, ker je hotel ljubezen, ki ni karma življenja.'«

»Torej so imeli v Delfih Deo kanal?«

»'Deo kanal za prerokovanje.'«

»Za prerokovanje? Kaj pa Deo kanal Gitte Mallasz?«

»'Deo kanal ljubezni do svete misli.'«

»Kaj pa najin Deo kanal?«

»'Deo kanal svete ljubezni.' Tako sem dobila.«

»Kaj je pravzaprav Deo kanal?«

»'Deo kanal je povezava s sveto dušo, ker je Oče Prvi sveta duša Osončja.'«

»Zanimivo! Kaj pa Doris, ima tudi ona Deo kanal ljubezni? Pri njej se pojavlja tudi Mati Prva, pa OID, Jezus…««

»'Deo kanal življenja do svete duše Osončja.'« 

21.41 Prosim za najino skupno zaupanje v naju. Viviana mi je poslala zapoved, da se njej in otrokom ne smem približati. Pogrešam, da se te danes nisem nič dotaknila. Zdaj sem mirila Armanda. Vedno ko sem se ga dotaknila, sem videla samo tebe. Oprosti, ker sem pretiravala z lastnim ponosom. Kako sem trpela, ker se nisva lepo pogovarjala, in zdaj ne smem več k tebi. Bova že našla rešitev. Napiši, ali sploh še kaj čutiš do mene. Ne izpusti me, prosim...!

21. 49 Ljubim te in čakam, da bova za vedno skupaj. In vedno lahko prideš k meni v Hero Geo, tam velja moja beseda.

21.57 Hvala, ljubezen moja... Sem mislila, da te sploh več ni. Današnji dan me je popolnoma uničil. Kako se počutiš ti?

21.57 Ti si moja, jaz tvoj...! Poljubljam te, povsod... V bolečini ali nežnosti, midva sva isto...

22.12 Bega me le, da nisva enotnejša glede Deo kanala ljubezni. A to se bo spremenilo. Boj s teboj je posebno doživetje. Zdaj sem še globje v tebi. Še bolj zaupam...

22.30 Jaz sem umirala. Zdaj mi je bolje, ker ti lahko rečem, da te ljubim. Zjutraj nisem mogla.

22.36 Jaz vem, da me ljubiš. Srečen sem s teboj (in presrečen, da si tako dobra mrha...)


* dejansko skanalizirano 22. maja 2015, ob posvetitvi reinkarnacije Ivane Orleanske (L.) v Obred celote

27. poglavje – 'ZDAJ POTREBUJEM TUDI TVOJE TELO'

V ponedeljek sem si želela le tvojo dušo, zdaj potrebujem tudi tvoje telo... (Foto: Pinterest)

 

Mangal (torek do 15. ure), 28. 1. 2014

0.07 Ne gre, da bi živela brez tebe. Sem danes poskusila, a je ostalo le telo brez duše. Kako sem sploh lahko preživela dan brez tebe – izgubila sem ga za vedno! Poljubljam tvoje oči in se sprašujem, kako so danes izgledale.

0.19 Veš, kako so izgledale? Zaljubljeno. Ker so povsod videle tebe, Popolna moja nepopolnost...

8.07 (Marko Šeherezadi) Danes bi skupaj morala k svetovalni delavki. Govoril z razredničarko včeraj. Pazi, Šeherezada, ogrožena tvoja štipendija. Oči.

8.11 Vstajam komaj zdaj. Grem na Obred celote. Kaj počneš, Ljubezen?

8.18 Oče Prvi pošilja sporočila in ne neha, danes zelo prijazen. Najina duša* se je razpolovila zaradi spolnosti. Sem mislila, če bi šla v Studenice po vodo. Ravnokar me je Ariana nahrulila. A zdaj uživam, ko se zdira. Ker te ljubim.

8.54 Spolnost je kriva za najino ločitev? Ja, greva skupaj v Studenice. Do zdaj sem govoril z Šeherezado, noče več šolo. Ima dobre ocene, le v šolo noče. A najprej na Obred... Poljub!

10.23 Kaj je bilo s spolnostjo, da sva se morala razdeliti na Keman in Marka? Ljubim te...

12.58 Zamujam, ker moram po kosilo.

13.20 Vivianami je poslala sporočilo, da je Irida (najstarejša hči iz prejšnjega zakona) imela videnje. Glede naju. Da so naju obdajale srhljive črno-rjave packe. Viviana je komentirala: 'Le kje je tu Božja podpora in ljubezen? Kaj ti sporoča vreme, Marko?'« 

Skupaj sta se odpeljala v Studenice po izvirsko vodo po zasneženi cesti. Ustavila sta se v samopostrežbi, kjer si je Keman kupila ribo in riž za zraven. Med policami sta se naskrivaj objela, se začela nežno poljubljati, in pozabila, da ju morda nadzorujejo kamere.

Kasneje se je Armand čudil, da se je odpravila v Studenice kar brez njega. A je ni vprašal, ali se je peljala sama. 

Ketu (torek po 15. uri), 28. 1. 2014

17.12 Kar se nama dogaja, je pravljica.

17.37 (Rozalija Marku) Zdravo Marko, zakaj se me kljub mantram še vedno hočejo polastiti negativne misli? LP

21.45 Več se poljubljava, več jem. Več jem, zdaj imam že 45 kg! Hvala ti, dušna ljubezen je najboljše zdravilo za vse. Kako si, kaj počneš?

21.50 Hahaha, se mi je zdelo danes, da te je več v hlačah. Nekoč si s Tianomimela tantrični seks? Moraš me naučiti! Pišem e-odgovor Timuin Mirku.

21.57 In kako drugače...? Te lahko malo pobožam?

22.24 Ja, lepo, da pišeš odgovor. Res že spim. Lahko pa razviješ neko svojo tehniko seksa z mantrami. Ne razmišljaj toliko o seksu, bova skupaj kaj odkrila. Ne vem, kakšno tehniko uporabljaš med meditacijo po mantranju, zame je boljša kot seks. Ljubim te, seks s teboj je užitek življenja! Ljubim vse na tebi in v tebi. V tebi je zavest ljubezni. 

22.36 (Markovo zasebno e-pismo Viviani):

»Kar zadeva mene, sta se samo najini osebnosti v šoku obrnili druga proti drugi, ker ne vesta, kaj se je zgodilo. Ljubezen med nama je ljubezen, ki je bila, je in bo!!! Vse, kar sem imel s teboj, je bilo resnično, in zato še vedno je in tudi vedno bo!

Kaj se je zgodilo? Neka druga logika, ki presega človeško, saj upošteva le čisto, dušno ljubezen. Vem, da me sovražiš, se počutiš izdana. Ničesar ne morem storiti, razen da se spravim stran, da pozabiš in zaživiš na novo. Da ne gledaš več nazaj. Zato ti ne bom govoril, da te nekje čaka tvoja duša in kaj vse bi lahko bilo. Zdaj se ti v tvoji grozni bolečini to zdi poceni izmikanje, bolna igra neobčutljivega uma. Pa ni! Viviana, nikomur od nas ni prihranjeno, da gre skozi grozo svoje bolečine zaradi izgube, NIKOMUR!!! Preden se zdani, postane še temneje. Ohrani upanje!

Vem, da bi tudi ti ravnala enako na mojem mestu. In jaz na tvojem tudi. A to je človeško. Dajva možnost novemu! Dajva možnost najinim dušam… Marko«

22.49 (Markovo odprto e-pismo Timu in Mirku):

»Dragi Tim in Mirko, dragi obredniki celote!

Obredniki celote iščemo ljubezen, ki je prava, dušna ljubezen. Osvobodi nas lahko in zares osreči le dušna ljubezen. Sporočeno je, da je to dobro, saj s svojo dušno ljubeznijo dvigujemo splošno človeško zavest in tako osvobajamo, osrečujemo tudi druge, Planet, Osončje. Zato ne preseneča, da nekateri tudi odkrito iščemo združitev s svojim edinim dušnim partnerjem/partnerko.

Film Nočni portir sem si prvič ogledal kot gimnazijec, tedaj je bil moj najljubši. Ker usodna ljubezen zavrne nepravo življenje in premaga strah, celo pred smrtjo. Ljubezen med dvema, ki se postavita po robu vsemu, je dokončna. Čeprav nasprotuje človeškim razmeram, zaživi in se razcveti. Ko se tragično prekine, ljubimcema prinese dokončno združitev. In z njo srečo, če sem prav dojel sporočilo zgodbe. Smrt se prikloni ljubezni. Kot izpopolnjena, neideološka različica zveze med Črtomirjem in Bogomilo iz Krsta pri Savici. Nikoli ne bom pozabil solz ob tem filmu, ki so kipele iz središča srca, solz neke neznane, a popolne sreče.

Tako sem si sam vedno predstavljal ljubezen v dvoje. Ljubezen, ki je nad življenjem in smrtjo. Čeprav si nisem upal verjeti, da je usojena tudi meni. Kajti moje zveze so bile polomija. Vsaka se je po izteku zaljubljenosti začela spreminjati v razlike, ki se niso več dopolnjevale, privlačile. Kajti vselej je bilo nekaj usodno narobe. Bodisi je zmanjkalo mentalne privlačnosti bodisi astralne. Brez moje ali njene krivde, tako je pač bilo. Nikakršni dogovori niso pomagali, ni bilo bližine, ki bi zgradila trdne mostove in trajno premostila medsebojne prepade.

Do nedavna sem bil prepričan, da sta tako obstoj duše kot obstoj idealne ljubezni izmišljena simbola človekovega hrepenenja. Zdaj sem se prepričal na lastni koži, da nista. Idealna ljubezen ni mit. Idealna ljubezen res obstaja, imenuje se ljubezen duše ali dušna ljubezen. To je zato, ker združuje dvoje ljudi, ki si delita isto dušo. Ste že izkusili kaj takega? Sam sem izkusil, in izkušam vsak dan, in zase lahko povem, da ni izmišljena.

Hvala za podporo, Tim, Mirko, za razumevanje, zaradi tega preobrata nikomur ni lahko. Toda če bi vsi pogledali z očmi duše, sem prepričan, da bi bili presenečeni, kako je vse zelo enostavno. In kako je lepo, ko se vse ljubezni združijo v eni sami, da duša zapoje in zajoče od hvaležne ponižnosti v pretočni srčni čakri.

Najina duša naju sili, da ostaneva skupaj, ne glede na vse. Najina ljubezen, utelešena v dveh telesih nasprotnega spola, je magnet, ki se mu ne moreva upreti. Najina duša hoče, da pomagava razkrivati skrivnosti prave ljubezni z Obredom celote in Deo kanalom ljubezni, ne glede na vse. Najine duše ne skrbijo posledice najinega dušnega združevanja, ne glede na trenutne zaplete in težave.

In zaradi vsega tega, kar od naju pričakuje najina duša, sta najini osebnosti kar naprej v šoku, če si lahko predstavljate. Zato se dobro zavedava ne le tega, kar zadeva najino dušo, temveč tudi vsega tistega, kar zadeva vsako vpleteno osebnost. In ne le zavedava, tudi jasno občutiva, vsak na svoj način.

V soboto bo posvetitev v 1. stopnjo Obreda celote, v nedeljo posvetitev v 2. stopnjo. Sporočeno je, naj posvečujeva skupaj, saj celotna duša posvečuje veliko močneje. Morda bo to tudi priložnost, da si pogledamo v oči in skušamo videti nevidno. Videti ljubezen, ljubezen duše, sveto, brezmadežno ljubezen, ki edina deluje na vseh ravneh človeškega bitja.

S Keman sva se hotela prepričati, da sva zgolj dva nedolžna zaljubljenca ob napačnem času na napačnem mestu. Najini zvezi sva želela napraviti konec in tudi sebi dokazati, da je privlačnost med nama začasna, necelovita, navidezna. Nisva se želela igrati s svojima partnerjema in otroki. Jasno sva se zavedala, kakšno opustošenje bova povzročila med njimi, če bi postala par in zaživela skupaj. In v iskanju odgovorov sva spoznala, kako neverjetno ostajava povezana. Ves čas, ne glede na najin odnos, ki ni vedno idealen. Duša naju povezuje in srci, ne najini osebnosti in telesi.

Primerjava z Nočnim portirjem je smiselna toliko, kolikor najina dušna ljubezen ogroža druge. Koliko se je bojijo, da zaradi nje ne bi mogli nikoli več ljubiti in živeti enako kot doslej. Sva le dušni par med milijardami dušnih parov. Zdaj je to vedno bolj jasno z Deo kanalom ljubezni. In vsi iščemo pravo ljubezen.

Z ljubeznijo duše,

Marko, v prisotnosti Keman« 

22.50 Poljub na svilene ustnice, stisnil se bom čisto k tebi. 

Bud (sreda), 29. 1. 2014

7.05 (Marko Rozaliji) Rozalija, oglasi se kaj pri meni...

7.35 (Rozalija Marku) Bom prišla v četrtek na skupino ob 18. uri.

7.46 Dobro jutro, dragi, če si morda odgovoril Timu, mi lahko prepošlješ. Danes mi je že jasno, kaj se je dogajalo z mano ta ponedeljek. Je pri tebi vse v redu? Ves čas me skrbi zate, kljub temu da vem, da si bolj zaščiten kot kočevski medved...

8.18 Sem ti poslal e-pismo. Kaj je bilo v ponedeljek, povej! Viviana preko pisem uvideva neizbežno, očita, izstopa iz Novoteozofskega društva...

8.53 Tvoje pismo mi je razkrilo, da si vitez na belem konju, ki brani ljubezen samo po sebi. Kako čist odgovor… Brez odvečne diplomacije!

9.00 Meni pa se ob tebi že ves čas razkriva, kako ganjen sem, da si TI moj dušni par... Komaj čakam, da zaživiva skupaj…

9.14 Ljubezen moja, kako sem ponosna nate in srečna, da si TI moj izbranec. Včeraj sem želela obiskati grob svoje mame, da ji povem, da sem našla ljubezen svojega življenja. Oprosti, težko odgovarjam, že dve uri Ariana uprizarja živčne zlome. Moram se izčistiti njenega gnoja.

9.18 Moja edina, ti si ljubezen, ki sem jo iskal...

9.51 Poskusi tako, da najprej odpraviš stres pri sebi. Ponavljaj si, da imaš RADA Ariano. RADA imaš njen gnoj. RADA ji pomagaš. RADA si z njo. RADA imaš, da je poskrbljeno za tvojo edinstveno Ariano...

14.34 Sporočilo Očeta Prvega zame: 'Ariana te ves čas vleče v nizke energije in nima te pravice. Ti nisi njena terapevtka, ti si Markova žena.' Že ves dan čutim, da me meče ven iz družine, zato sem tako nervozna. Tako si želim, da bi se danes še videla, a ne vem, če bo mogoče, saj Tiana ne more biti sama. Zakaj je vse tako zapleteno?!

14.58 Razumem. Zdaj pa si ponavljaj, da si rada v tem položaju. Potrjuj vse tisto, kar te moti... Vedno pomaga, odpravi nasprotja, sprosti stres, odpre srčno čakro.

15.11 Ja, ves čas govorim, čeprav… se imam rada! Verjetno še moram dodati: In rada imam Marka! Hvala, to je osvobajajoče!

15.15 To potrjevanje resničnosti je tehnika, ki pomaga, ko osebnost odpove.

15.25 Jaz razumem drugače. Imeti rad svoje sebstvo, ne pomeni imeti rad samo sebe, temveč tudi tebe. Najlažje imam rada tebe. Ravnokar mi je Alja očitala, da te imam raje od lastnih otrok.  Pomembno je, da sem si priznala, da jih sicer imam rada, a da me ne bodo več izkoriščali. Tvoja prisotnost me zdravi, ljubi moj. Ljubim te...

15.36 V dušni ljubezni se lažje osvobajava karme in zdraviva vsa svoja telesa. Ker sva na strani celote. Celota je ljubezen... Ljubim te.

15.39 Ne razumem prav. Že delaš Obred celote ali te še lahko pokličem? 

Po telefonu sta se dogovorila za srečanje v Heri Gei/Šambali. Sedla sta v mali prostor in se poljubljala. Ko je sedla nanj, je v prostor pokukala starejša radovedna ženska, obiskovalka zvočne kopeli z gongi. Prvič ju je nekdo zalotil. A ko je zaprla vrata, sta ostala mirna in nadaljevala s poljubljanjem.

»Si videla?«

»Kaj?«

»Veselje v njenih očeh?«

»Zakaj veselje?«

»Zaradi ljubezni... Ampak ni vsaka ljubezen prava ljubezen, ki je združevanje moškega in ženske, ki se edina resnično dopolnjujeta. Izpolnjujeta... izpopolnjujeta... V višjo celoto... novo dušo!«

»Sama nikoli ne bi pomislila, da je ljubezen tako pomembna. Že zato, ker je nisem pogrešala. Pri mami in očetu sem je dobila, kolikor sem je potrebovala, hotela. Vsak na svoj način sta mi stala ob strani, oče z nenehno pozornostjo, zadajanjem izzivov in iskanjem popolnosti, a tudi sprostitvijo in igrivostjo, mama pa z nežnostjo, sprejemanjem, celo občudovanjem, ki ga mame le redko pokažejo hčerkam.«

»Kaj pa Armand?«

»Ljubezen sem dobila tudi pri njem. Dobila sem je veliko, pa čeprav nisem začutila tiste bližine, da bi mu jo lahko enakovredno vračala, in tiste svobode, da bi ga lahko ljubila do konca.«

»Kaj pa tvoje skrivne ljubezni?«

»V obdobju zakona sem dobila veliko ljubezen tudi od njih... a se z njo nisem igrala.«

»Resnično si dobila veliko ljubezni v tem življenju, morda celo več, kot si si je želela...«

»Verjetno res. A ljubezni, o kateri govori Oče Prvi, te ljubezni doslej nisem poznala. Niti nisem verjela, da obstaja. Zame so bili 'komplementi', 'duše dvojčice', 'dušni plameni' romantična laž. To ljubezen prvič doživljam s teboj.«

»Kot ženska in psihologinja si z lahkoto predstavljaš razočarane moške in ženske, vse te zanemarjene ljubimce (ali tudi zapuščene)... Ki krvavo potrebujejo mit o popolnih človeških partnerjih, da bi nadaljevali mit o popolnosti človeške ljubezni, ki nadomesti konec začetne zaljubljenosti...«

»Nikoli nisem razumela ljudi, ki so ljubezen dojemali kot zaljubljenost... ali kot modno sezonsko zapoved. Zame je ljubezen veliko več od izmenjave strasti in čustev... je nekaj nadčloveškega. Najprej sem ljubila objem narave, že kot majhna, kjer sem se lahko sprostila in predihala čakre, se na novo povezala z življenjem. Čeprav je oče pretiraval, ko me je gnal v gore skoraj vsak vikend. Enkrat na triglavskem ledeniku bi skoraj umrla... A bilo mi je vseeno, tako sem bila izčrpana, a sem na nek način uživala vsak trenutek…

»…tudi ko si drvela po tistem ledeniku proti robu prepada, kot si mi nekoč omenila?«

»Ja, tudi takrat. Spomnim se njegovega pogleda, iz oči v oči... Brez strahu, čisto zaupanje... Tako samoumevno… Da je za vse poskrbljeno... Na robu previsa me je rešil nahrbtnik, ki se je zataknil.«

»In je res bilo za vse poskrbljeno… Noro...!«

»Jeseni mi je Ines astrološko dokazovala, da si moram poiskati svojo pravo ljubezen. Doma sem kar pihala od jeze. Kaj ima ljubezen z mojo boleznijo! Armandu sem dve uri težila, kako Ines narobe oceni človeka. In nato mi je Agata tudi napovedala drugega moškega: 'Ta bo pravi zate, boš videla... A morala si ga boš sama narediti!'

»In zdaj si me naredila, hahaha...«

»...kot da sem iskala bolezen, da bi lahko spoznala najvišjo ljubezen. Ki je še več kot ljubezen do narave, do življenja, do ljudi, celo več kot duhovna ljubezen in do Boga... To je ljubezen, ki jo išče in potrebuje moje srce, moja človeška duša. Ljubezen do druge človeške duše, s katero sta vedno bili in bosta celota v zavesti...« 

Guru (četrtek), 30. 1. 2014

1.05 Je vse v redu, dragi? Ljubim te.

1.14 Ooo! V redu sem, prepisujem e-sporočila v računalnik. Kako lepa si bila v Heri Gei/Šambali... Žena moja!  

1.31 Super, da še bediš. Napisala sem ti sms že ob desetih, a ti ga nisem mogla poslati, potem sem zaspala. Dvojna vloga je zelo boleča – samo ti si moj mož! Vedno bolj si te želim kot moškega. Čeprav me Oče Prvi opozarja, da sva že preveč osebnostna in zaljubljena. Zdaj lahko rečem, da sem popolnoma nemočna in tvoja.

1.35 Joj, samo ti mi narediš takšno veselje ob tej nekrščanski uri. Ljubiva se iz obojega – osebnosti in duše. Kako si?

1.43 Bolje, da ne veš. V ponedeljek sem si želela le tvojo dušo, zdaj potrebujem tudi tvoje telo. Tako, zdaj se mi je kompletno utrgalo! Res, še nikoli nisem tako zelo ljubila…

1.48 To je najlepše, kar mi je kdo povedal. Sam čutim povsem enako do tebe že ves čas. A to skrivam, ker se bojim. Da boš odšla. Ker se tako obešam nate.

1.58 Jaz ne bom odšla, kaj ne vidiš, da sem čisto odvisna od tebe!? Če bi bil zdaj tukaj, ti ne bi dovolila spati. Prej sva čutila, da se morava družiti čez dan, zdaj to prehaja na noč. Lezi name, da te bom začutila do konca!

2.03 Ves ležim na tebi in te poljubljam v večnosti… Res ne boš odšla?

2.09 Vso moč imaš, si nad menoj! Ti odločaš za oba! Greva spat, da bova jutri lažje razmislila, kam se lahko zatečeva. Lahko tudi k Doris…

2.15 Ti znaš voditi najino ljubezen v miru, jaz v stiski. Greva spat, jutri pa k Doris. In še kam, da ti razkažem svojo stran duše.

2.17 Srečna sem, da te imam…

2.20 Ne morem verjeti…

2.22 Zakaj ne moreš verjeti?

2.28 Tako malo je bilo med nama, a sva si že tako zelo blizu

2.34 Poljubček za nočko. Moja roka je na tvojem…

2.36 …za vedno.

7.44 'Ti si moj edini mož, ljubimec in prijatelj, nikogar drugega več ne potrebujem! S teboj imam ljubezen vseh ljubezni, in blagoslovljena je od Boga. Osebnostna ljubezen je zemeljska, najina ljubezen je Božja. Ta ljubezen je največja sreča, ki se lahko zgodi v življenju.' To je kratek povzetek današnjih sporočil Očeta Prvega.

8.10 Tvoj 'dobro jutro' me je katapultiral. Vate. Delavci v Hera Gei nameščajo in popravljajo radiatorje. Kaj počneš, ljubezen moja?

8.17 Ariani razlagam, da bo prevzela del gospodinjstva, ker odhajam. Gleda kot sokol. Upam, da danes Armand dobi plačo, da poplačam položnice.

9.00 Kot sokol, haha... Danes imamo srečanje skupine. Joj, pozabil sem vabila za Obred celote ta vikend. Tim klical...

12.32 Zdaj grem k Doris, me je prosila za pogovor na štiri oči. Trpi! Najraje bi kar odpovedala bioresonanco...

12.36 Zdaj sem čisto zaljubljen vate, kot šolar v svojo učiteljico...

15.17 Si pri Doris? Rad bi te sopodpisal na vabilo za Obred celote.

17.53 Ljubezen moja, ne bo me, Amelija je zamešala datume. Mogoče ob osmih, če ne boš preutrujen?

17.55 Utrujen, ob tebi...?

16.30 V prilogi me moje ime ne moti, ker je naveden Deo kanal, vpovabilu k Obredu celote pa me moti, ker je Obred celote tvoj... oz. mislim, da bi bilo… 

Poklicala ga je in dokončala misel… Da se boji odziva ostalih obrednikov celote, kajti 'sošolci' bi si lahko ustvarili napačen vtis, da se je 'vrinila kot duhovnica'...

Nato je Marku posredovala (z e-pošto) sporočili Očeta Prvega za Rozalijo in njenega nezadovoljnega sina...

»'Rozalija, zaupaj Obredu celote, zadeve se bodo uredile in bodo boljše. Ljubi svojega sina kljub vsemu, le tako bo sprevidel in se umiril. Slabo se počutiš zato, ker se spreminja tvoja osebnost in razpada želja po materialnosti.'

'Mama te zelo ljubi in zahteva tudi preveč ljubezni od tebe. Pozna svoje šibkosti, in kaznuje zanje zavest ljubezni.'« 

Marko je odpisal, da bo posredoval sporočila Rozaliji, in dodal: »Rozalija kaznuje zavest ljubezni, je sporočeno. Ali to mogoče pomeni, da ne more vedno imeti rada svojega sina, ker nima rada same sebe, ko se počuti šibka (nepopolna)?«  

20.08 Ste gotovi?

20.10 Ja, ljubezen moja... 

»Danes sem si sposodila Kezeletovo knjigo o Ganešu. In naletela na zgodbo, ki jo morava predstaviti v knjigi. Zgodba o božanskem paru Šivi in Parvati. Prebrala sem, da je Šiva z veliko težavo prepoznal svojo drugo polovico.«

»Nenavadno, pri nama je ravno nasprotno... Jaz sem te takoj prepoznal, ti si potrebovala veliko več časa. Zakaj morava to zgodbo vključiti v knjigo?«

»Ne vem...« 

21.43 Upam, da boš kmalu doma. Ko sem se slekla in preobula, je prišel Armand in me vprašal, ali lahko spije vodo iz moje steklenice. Sploh ni vedel, da nisem bila doma, to je bilo to...! Kako mi je žal, da se ob tebi ne morem bolj sprostiti. Vedno se počutim kriva, da si skupne trenutke naskrivaj kradeva zase. Menda je takšno skrivanje neizogibna faza pri nastajanju zveze – ali pa iščem le izgovor? Ti mi določi dan, ko bom zapustila svoj stari dom!

21.56 Kjer si ti, tam je moj dom, zato nikoli nisi odšla. Pojdi jutri, jutri je najboljši dan. Dobivava se lahko pri Idi, potem pa greva k Doris, če bo za.

22.01 Ne jutri, prosim! Ker v soboto bodo posvetitve v Obred celote. Raje po posvetitvi.

22.07 Ja, naj pride, naj znori... šalim se! Naj mu jaz povem?

22.08 Oprosti, nisem te vprašala, koliko sem dolžna za kokosovo maslo, sveče, kadila, svetovanja mojim prijateljem. Z vsakim dnem sem ti dolžna za nekaj novega. Strah me bo v soboto pri tebi, če mu povem jutri.

22.13 Ne skrbi! NE SKRBI, to ti hočem sporočiti. In napravi to zame, po svoje. In tedaj, ko boš začutila. Imaš zaščito duše, vedno ti je pomagala ob vrnitvi z zmenkov. Tudi Oče Prvi čaka, da zadeve stečejo. Zahvaliva se, zaupajva!

22.25 Hvala, ljubezen moja, kako me znaš voditi! Zdaj vidim, da sem moške podcenjevala. Ali pa si ti edini moški, ki je zame pravi...? Valerija ima prav, sploh se ne zavedam, kaj imam. Ko že mislim, da te ne morem bolj ljubiti, se mi odpre nova dimenzija ljubezni do tebe. Najina ljubezen je resnično nad življenjem...!

22.28 Res si največ, kar imam... Saj te sploh nisem vredna!

22.40 Enako doživljam tebe jaz... Zame si nadnaravna!


*dejansko se razdeli praduša (prazavest), potem ko se zaradi ljubezni združi s prasilo, ker je želela postati pravo bitje, duša (postopno skozi mineral, rastlinsko dušo, živalsko dušo, človeško dušo)

28. poglavje – BREZ UPIRANJA DUŠI

'Življenje je le to, kar rabiš, da bi spoznal ljubezen, ki te osrečuje... Meni je življenje ljubezen do tebe.' (Foto: Pinterest)

 

Šukra (petek), 31. 1. 2014

8.21 (Rozalija Marku) Marko, kar se mi je včeraj zgodilo s Timom, me je kar močno pretreslo. Kaj je to? 

Marko se je nasmehnil… Ob enih ponoči opazil luč v Heri Gei/Šambali. In Timov avto... Nenavadno, le kaj sta si golobčka imela toliko za povedati?   

8.22 Dobro jutro... Komaj zdaj na Obred celote... In hitro spisat vabilo... Za posvetitev v 1. stopnjo Obreda celote.

8.24 (Marko Rozaliji) Pokliči ga... Bosta sama ugotovila, kaj se dogaja.

9.02 (Rozalija Marku) Hvala, sva se pogovarjala.

9.33 Posvetitev bo v nedeljo... Poljub.

14.10 Nobene podpore nimam – Armand še vedno ni dobil plače...! To se še nikoli ni zgodilo!

14.13 Nimaš podpore? Od mene? Od Očeta Prvega? O, vedno in povsod, Edina moja...!

14.23 Sem ti poslal priponko za 1. stopnjo? Te lahko sopodpišem?

14.28 Podpiši. Nisem doma. Ljubim te! Kaj Oče Prvi spet hoče od mene? Tej družini še nikoli ni šlo tako težko. In ravno zdaj naj jih zapustim? Ta igra je prekruta zame!

14.33 Malodušje te bo zapustilo, ko boš iskala celoto...

15.46 Zdaj pričenjam Obred celote v tebi. Odloži skrbi, nikogar ne zapuščaš, le svoja postajaš.

15.47 Ljubi, kako lepo si napisal vabilo, ampak vse to je tvoje delo. Ne zaslužim si biti sopodpisnica, mi je pa v čast.

15.51 Pretiravaš s skromnostjo. Zaradi tebe se nam vsem razkriva skrivnost prave ljubezni in partnerstva, pravi namen Obreda celote. Če to ni soavtorstvo! 

Nekaj čez 18. uro je Marku zazvonil telefon…

»Povedala sem mu za naju…!«

»Kaaaj...?! Povedala si mu...?! Čestitam!! Kako je bilo...?«

»Presenetil me je... Sploh me ni hotel poslušati! Ti bom več povedala potem.«

»Ni pripravljen na resnico?«

»Očitno ne. Ubogala sem te, mu vse razkrila. Tudi za ljubimce sem mu povedala…«

»Vse si mu razkrila – Kirna, Zoltana, Tiana...? Tako, zdaj je razkrito, in zato bo lahko vse drugače. Čestitam...!«

»Te bom poklicala, zmanjkuje mi časa. Ljubim te.«

»Ljubim te, vedno…!« 

18.21 Objemam te. Vedno in povsod. In vso, z vsem tvojim trpljenjem.

18.24 (Rozalija Marku) Marko, jutri žal ne bom mogla priti na srečanje skupine. Kdaj je naslednje? Lep pozdrav vsem in hvala. 

Ponovno je pozvonilo, znova je bila Keman.

»Dragi, kaj delaš?«

»Tebe ljubim... Se kaj dogaja?«

»Odpeljala sem se k Idi v Hoče, prespala bom pri njej. Je že navajena, ko se spreva z Armandom.«

»Je jezen?«

»Čakala sem, da odide od doma, in mu povem po telefonu. In da lahko zapustim stanovanje, preden se vrne. V živo mu nisem upala.«

»In kako je sprejel?«

»Ni verjel. Govoril je samo 'ja, ja, se bova že pogovorila, ko pridem domov'. Ni me vzel resno, prevečkrat sem že tako grozila, in se vedno vrnila. Je pa zdaj prvič izvedel, da imam drugega...«

»Kako si to izpeljala?«

»Povedala sem mu, da odhajam, ker imam drugega moškega. In je odvrnil, da to že ve, in je dejal, da si to ti. To me je res bolelo, nikoli ni upošteval mojih občutkov. Kot da je nad vsem.«

»To je le obramba, ljubica. Ker ga preveč boli. In se je nato vrnil domov?«

»Ja. Že čez 10 minut, me je presenetil, ravno med odhodom k Idi. V obraz se je vidno spremenil, poln adrenalina, pripravljen na soočenje, boj. Začutila sem, da ne bova mogla ničesar opraviti z besedami, saj v takšnih primerih vedno obvelja njegova. Zato sem pohitela in stopila skozi vrata, čeprav je bilo zelo napeto. Stal je ob vratih, me nepremično gledal v oči. Odločno sem stopila mimo njega... uspelo je! Sledil mi je do prvega nadstropja, nato pa se je  ustavil. Potem sem končno nadaljevala sama.«

»Res zanimivo...«

»In veš, kaj sem čutila ves čas? Kot da nisem v svojem telesu. Kot da ves čas nekdo upravlja z menoj. Le to sem vedela, da ravnam prav. Da sledim duši.«

»Ostajam brez besed... Kako pa te je sprejela Ida?«

»Tudi ona me ne upošteva... Pravi, da je to še en brezupen poskus, ki se bo jutri zaključil z vrnitvijo domov.«

»Te ne upošteva, zanimivo…«

»Morda me, vendar daje videz, kot da mi ne verjame.«

»Kolikokrat si se že tako zatekla k njej zaradi spora z Armandom?«

»Ne vem… Večkrat na leto.«

»Ja, potem razmišlja smiselno. Čeprav… saj si ji povedala za naju, ne?«

»Nisem upala. Le to, da imam Deo kanal in napoved dušne ljubezni. In da mi Oče Prvi pravi svetnica, kar me zelo čudi.«

»In kako je to sprejela?«

»Smejala se je. Potem je ona prej svetnica kot jaz, je odvrnila in namignila na vse moje splave, ljubimce in ostalo, kar je uspela izvrtati o mojem življenju iz omrežja svojih znank in znancev. Ker ona je bila zvesta le enemu moškemu... Armandovemu očetu... 'Prekršila' se ni niti z moškim, s katerim sta se dobivala 7 let, hodila skupaj na izlete, dopust...

»Niti tedaj se nista ljubila?!«

»Vselej je vzel s seboj kakšnega prijatelja, z njim ločeno prespal v drugem prostoru.«

»Prespal z njim v drugem prostoru...!? Zanimivo, hahaha...«

»Moram zaključiti…«

»Upam, da te ne bo nocoj preveč nadlegoval po telefonu... Sem s teboj, naj te varuje najina duša, Oče Prvi in vodniki!«

»Se slišiva, te pokličem.«

»Poljubček na smrček, uživaj v hladu Idine hiše.«

»Res bi te potrebovala, da mi zagreješ posteljo.«

»Lahko pridem tudi naskrivaj…«

»Mislim, da bi Ida slišala...«

»Znam biti zelo tiho... Ponudba velja neomejen čas.«

»Dobro, te pokličem...« 

19.51 (Marko Rozaliji) V redu, pa znova vabljena naslednji četrtek.

21.32 Mi lahko pišeš.

21.58 Sem zdaj naredil še posebne mantre za Šivovo družino – za naju. Kako je?

22.31 Zdaj nori! Na e-pošti je prebral obe Vivianini pismi…

22.41 Živo in Filipa peljem k Filipu v Malečnik. Imaš zaseden telefon zaradi Armanda? 

Čez pol ure ga je poklicala.

»Ves čas govorim z njim... Marko, komaj zdržim! Prosila sem ga, naj malce neha, a sili vame, prosi, naj se vrnem. In ko prekineva, takoj znova pokliče, se razjezi, zahteva, grozi. Da moram nazaj. Ker se bo sicer ubil.«

»Ubil? Grozi tudi tebi...?«

»Ne več. Le kako bi ljudem pojasnil svoje grožnje, namenjene podhranjeni bolnici, ki visi na nitki življenja?«

»Ja, to bolezen ti je duša prinesla z dobrim razlogom... In jo bo tudi odnesla, ko ne bo več potrebna.«

»Marko, moram zaključiti…«

»Se še boš pogovarjala z Armandom?«

»Ja, bolje, da se mu oglasim, moram… Zaradi otrok. Da ne bodo prenašali vsega tega...«

»Ne obupaj... Obup je pekel. Nepretočna srčna čakra, podobno kot dvom vase. Če se bova zdaj reševala z željami najinih osebnosti, pričakovanji in zahtevami iz strahu, se bova postavila nad ljubezen. Bojim se, da nad ljubeznijo ni pravih odgovorov... Za nikogar.«

»Srčno upam, da se bo vse dobro izteklo. Če ne bi bilo otrok, bi vse bilo drugače. Groza me je, da morajo vse to spremljati... Sploh Tiana.«

»Razumem, ostajava na zvezi. Ne obupaj!«

»In kaj boš počel ti?«

»Nič, mislil bom nate... In navijal za ljubezen duše. Da vse primerno uredi. Neboleče za vse vpletene. Pokliči, če bo kaj novega...«

»Ja, bom...« 

Šani (sobota do 15. ure), 1. 2. 2014

0.08 Predaj Armanda njegovi duši, predaj ga Očetu Prvemu...

1.22 Spomniva se, kdo sva v resnici... Naj zavest in sila ljubezni preusmerita zavest in silo življenja.

1.31 Ljubim te. Kdaj bova lahko skupaj?

3.30 Napada, ker je videl podporo drugih ljudi.

3.56 Zjutraj gre do vaju – prosim, bodi pripravljen.

4.00 Ne obupaj, še naprej nosiva ljubezen. Poljubbb!

4.01 Ja, res je. A ta ljubezen se ne dotakne najinih partnerjev.

4.03 Vse bo v redu...

4.06 Ljubi moj, kolje me na daljavo. Prosim, umakni se mu danes!

4.11 Velja, se bom zaklenil. Čeprav bom sledil tudi vodnikovim znamenjem. Ohrani upanje... 

Ko je ležala v postelji, je opazila žarke različnih barv, ki so švigali po prostoru. Naenkrat jo je prevzelo novo upanje. Tedaj je zaznala tudi drugo osebo v sobi. A to je ni prestrašilo, in namesto tega jo je obšel občutek varnosti, ki jo je pomiril. 

Ob 6. uri je poklicala Viviana. Prvič je govorila umirjeno in Marku prijateljsko zaupala, da je Armand telefonsko poizvedoval, kako kaj prenaša moževo nezvestobo. In da namerava dopoldne v Šambalo na pogovor z Markom, a mu je odvrnila, da Marko komaj čaka soočenja z njim, zato sta skupaj ugotovila, da srečanje ne bi bilo smiselno.

Nato je Marko poklical Keman in jo obvestil o vsem. 

7.16 Dušna ljubezen je zapoved človeku. Da poišče pravo osebo. Obred celote olajša združevanje moške in ženske strani v duši. Ki je naravni človekov in človeški razvoj. 

8.22 Ariana tuli v lokalu, kjer streže, glasno grozi, da se bo ubila. Bom morala žrtvovati tudi otroka??? Videti je, da se bo mojim bolj strgalo kot tvojim…

8.30 Če nič ne moreš, jo prepusti njeni duši in vodniku ter Očetu Prvemu. Vse bistveno se ureja v duši in njenih vodnikih.

8.32 Poljub na tvoje svilene ustnice... Zdaj te ljubim tudi zaradi Armanda, Viviane, tvojih otrok, mojih otrok, vseh…  

10.10 Ariana bolje? Ti uspeva...? Lahko ohranjaš svojo in najino vibracijo? Kako Armand? Sem ga ni bilo... Izklopi telefon in se  pogovori z Ido. Uspelo ti bo, svoboda je ljubezen duše...

11.34 Armandovo e-pismo se mi ne odpre. Kaj lahko storiva? 

Rahu (sobota po 15. uri), 1. 2. 2014

18.51 Uspelo mi je odpreti Armandovo e-pismo. Prebral sem njegove grožnje. Ljubim te, ti moja begunka ljubezni... Moje srce bije zate... 

(8.44, Armandovo e-pismo Marku)

»Spoštovani gospod, nobena vera in nobeno prepričanje ne opravičuje razdor družin, še najmanj družin tistih, ki smo vam pomagali. Moja žena (zato jo pustite na miru in ne kontaktirajte več z njo – v njeno dobro) mi z otroki pomeni vse. Za njih sem pripravljen umreti. Keman ljubim tako močno, da moja bolečina verjetno ne bo nikoli več popolnoma izginila. Posvetite se svoji družini in svoji ženi (ki jo nadvse spoštujem in ki vas neizmerno ljubi) ter prepričanju delati dobro. Takšnega sem vas spoznal, zato ostanite naprej takšni. S tem prepričanjem in vero (če jo lahko tako imenujem) delajte dobro in ne prizadenite nikogar več, tako kot ste mene in svojo ženo. Ne pričakujem odgovora, ker bo prirejen za vaš svet, moja žena spada k nam!!!! Želim vam modrosti in vaši družini mir in srečo.

Lep dan, Armand Smreka« 

18.59 (Markovo e-pismo Armandu)

»Prebral sem Vaše grožnje na e-pošti, dragi g. Armand!

Lep pozdrav, Marko« 

19.08 Vse je v redu. Sem pri Idi, Armand ve, vendar ne teži. TV je tako glasna, da me vso trese. Kasneje te pokličem. Kaj ti je grozil? Ali me še ljubiš?

19.12 Ali te ljubim? Vedno sem te in povsod te bom. Preglasna TV? Vata v ušesih res pomaga... Ljubezen duše poskrbi za vse. In ti, me ljubiš?

19.13 Ja, ljubim...

21.49 Spala sem. Kaj delaš, ljubezen moja?

22.50 Spiš? 

Surja (nedelja), 2. 2. 2014

4.51 Zaspal sem oblečen. Nekaj me je predramilo, in dobil sem tvoje sporočilo, a sem med odgovorom zaspal. Sestavljam seznam manter.

4.55 Dobro, da si se naspal... Poljub.

4.57 Kdaj natančno si Armandu obljubila vrnitev domov?

4.59 Ko sem se vozila v Hoče k Idi, je pred mano vozil avto z registracijo 69 69F. Bi to lahko kaj pomenilo?

5.05 Le kaj bi lahko pomenilo...? Hahaha... Predlagam, da skupaj poiščeva odgovor... V ogreti in zaklenjeni Heri Gei/Šambali?

5.06 Prejela sem sporočilo, da si oba želiva spolnosti iz duše, in da sva mistična zaljubljenca. In da je seks odnos moški–ženska, ki je zgolj materialen.

5.11 Najina spolnost je torej iz duše, in najini osebnosti ji sledita? Brez tebe ne morem nič... Bližina s teboj je ključ za vse!

5.13 Tudi zato je morda tako težko Armandu in Viviani. Ker čutita najino dušno ljubezen, po kateri najbrž sama hrepenita.

5.19 Bližina je, a nekaj me ustavlja – verjetno vsi ti spremljajoči dogodki. Zelo si te želim...! Hvala, da si na razpolago…

5.24 V meni si prebudila slo, močnejšo od privlačnosti telesa in osebnosti. Nisem si mislil, da lahko tako močno začutim žensko...

5.56 Že vem, zakaj sem v Hočah.... Da 'želim' spremenim v 'HOČE-m'!

6.01 Res se dobro sliši... In kaj HOČE-š? 

6.47 (Markovo spremno e-pismo k tedenskemu seznamu manter, s prikritim odgovorom Armandu)

»Drage obrednice in obredniki celote, lep pozdrav!

Kako kaj mantre? Je dihanje že lažje? In štetje manter s polaganjem rok na čakre? Pomembno je, da Obred celote izvajamo, čeprav včasih ne uspe vse popolno. Tudi tako se čistimo slepil in utvar. Tudi tako treniramo trajno upanje (ženske) in zaupanje (moški) našega srca. Tako lahko iz upanja in zaupanja srca neboleče preobražamo 'brezdušna' prepričanja in verovanja naše glave. Takšna preobrazba zagotavlja razvoj, ki je ljubezen, je sporočeno. Kajti življenje je ravnovesje, razvoj pa ljubezen. In to je kar pomenljivo sporočilo in zagovornike človeške ljubezni. To je ljubezen na ravni osebnosti, ki se romantično oklepa slepil in prividov zaradi strahu pred spremembami. Tudi ljubezen vernikov, mistikov, okultistov, ki neozemljeno tavajo v strahu, da ne bi svoje 'višje', 'duhovne' ljubezni 'umazali' z nepopolnostjo človeškega bitja.

Kadar se oklenemo prepričanj in verovanj brez upanja in zaupanja pretočne srčne čakre, trpimo v materialni navezanosti. Ena od oblik navezanosti je bolestno ljubosumje. To je strah, da bi nam nekdo prevzel osebo, brez katere ne bi mogli ljubiti, živeti. A pri tem pozabljamo na svobodno voljo osebe, s katero živimo. Če moramo svoji ljubljeni osebi groziti, da bi ostala z nami – ali je naša ljubezen prava? Ali jo lahko izsilimo? Ali lahko zaradi ljubezni drugega prepričujemo, da ni dovolj razumen, da bi se lahko sam odločal o tem, s kom bo živel? Ga lahko prisilimo v zaigrano poslušnost, oziroma pritiskamo nanj, dokler ne postane negotov vase, malodušen? In ali lahko začutimo pravo ljubezen zaradi strahu, slepil in prividov? 

Eden takšnih prividov je, da smo za partnerja, ki nas želi zapustiti, pripravljeni umreti. Če je potrebno, tudi skupaj z njim. Kajti konec ljubezni pomeni konec življenja, življenja, ki nam ne ustreza. Ni pomembno, kaj čuti naš partner, nam življenje brez njega enostavno ne ustreza, in on se mora s tem sprijazniti, pa če hoče ali ne.

Tako kažemo, da ne upoštevamo svojega partnerja, kaj šele ljubimo. Sporočamo mu le, da smo pripravljeni raje umreti, kakor pa spremeniti svoje življenje. Resnično velika ljubezen!

Ali ni prava ljubezen to, da iz srca zaživimo za svojega partnerja, ker mu pustimo živeti in ljubiti iz njegovega srca? Vsakogar, ki išče ljubezen v srcu, čaka njegov komplement (dušni partner). Odslej imamo v Deo kanalu ljubezni možnost, da to osebo s pomočjo Očeta Prvegatudi zanesljivo prepoznamo. Zato je zdaj čas za novo življenje, življenje duše. Duše, ki sledi ljubezni duše.

Z ljubeznijo duše, Marko« 

Ob 7. uri se je Marko začel pripravljati na jutranji Obred celote, ko ga je v kuhinji prestregla Viviana. Postavila se je predenj, mu izročila darilce ob 23-letnici njune poroke ter mu s solzami v očeh zaželela vso srečo in veliko ljubezni na njegovi novi poti.

Marko je bil ganjen, prvič po razkritju njegove nove ljubezni sta si izmenjala nekaj besed kot nekoč. Preganjal ga je občutek krivde, da je kriv njenega trpljenja, malo pa tudi strah, da bi solze, ki so se mu nabirale v očeh, razumela kot obžalovanje, da je izdal njuno ljubezen. Ta ljubezen, ki jo je imel z Viviano, je preživela v njem, a zdaj jo je videl drugače, kot ljubezen do njene osebnosti, ki jo je še dalje občudoval in trpel z njo.

A ni mu bilo všeč, da Viviana zavrača iskanje prave ljubezni. Je pa razumel, da Keman in Deo kanalu ljubezni zaradi vpletenosti v njegov odhod enostavno ni zaupala.

Zato se ji je le zahvalil v želji, da bi njena duša lepo poskrbela za njeno ljubezen in življenje, pri čemer ji je obljubil vso pomoč. 

8.20 Priskrbel bom vse za najin skupni Obred celote, ti pa mi podari svojo prisotnost, edina moja…   

8.22 Morda bom zamujala. Težave z ledom na cestah. Tukaj so neprevozne.

8.30 Ja, vidim! Zbudili smo se v deželi Ledene kraljice... Tudi Ranja prosi za prevoz. Živi v bloku nasproti Doris, bi jo pobrala med potjo?

8.31 Da.

8.41 Ranja je pravkar odpovedala udeležbo... Kako vožnja? 

Žled je ceste spremenil v drsalnice. Marko je užival, ker led Keman ni ustavil, da se ne bi pravočasno pripeljala iz Hoč v Maribor.Edino njo je videl na Koroški cesti voziti to jutro... Res je pogumna in spretna!

Ko sta čakala kandidate za prvo skupinsko posvetitev v prenovljeni  Obred celote, je dobila sporočilo Očeta Prvega:

»Verjemi v ljubezen in zaupaj Marku, ki te ljubi in občuduje.« 

Prišel ni skoraj nihče, le obrednik Ruben, ki je živel tri hiše dalje, in opravili so skupni Obred celote. Marko je skesano pripomnil: »Morda pa ljudje niso prišli zato, ker bi morala biti ta posvetitev prejšnjo nedeljo, ko sem Hero Geo/Šambalo pomotoma oddal drugi skupini za cel vikend (Postavitev družine).« 

13.08 Postaral se je za 20 let, noge ga sploh ne nosijo. Ko sem prišla, je doživel telesni kolaps. Premočna sva zanj, dejansko potrebuje pomoč, za hospitalizacijo je. Nujno je treba najti način podpore v takšnih primerih!

13.18 Brez upiranja duši bi ljubili in živeli veliko lažje. Razmišljaš, da bi se vrnila k njemu...? Ker je ogrožen njegov obstoj...?

13.45 Dragi, sploh ne, niti za trenutek. Le pomagam najšibkejšemu med šibkimi, to je moja potreba.

13.57 Tudi sam pomagam, a le dokler smem. Včasih pomoč ni prava, bojim se, da je zdaj tako. Armand ti je grozil v pismu, to je njegova resnična bolezen. Rekla si sama, da ti ne pusti iz zveze že desetletja.

14.08 Ko sem le pomislila na to, da bi odšla, je takoj bilo kaj narobe. Ali z zdravjem v družini ali z denarjem. Kot da moram ostati odvisna od njega. Vedno me je kaj prisililo, da sem ostala.

14.18 »Čez 2 tedna mora Marko napraviti konec pri Armandu in Viviani.« To je sporočil Oče Prvi 17. januarja. Napoved uresničena – ti si povedala Armandu za naju 31. januarja...

14.40 Res, točno 14 dni... Ležim v vroči kadi z jojoba oljem. Pogovarjam se z Amelijo in mislim nate, kako te ljubim na vseh nivojih. Sistem je močan toliko kot njegov najšibkejši člen, zato sem te prosila glede Armanda.

15.08 Hvala, da še zame uživaš v jojoba kadi in hvala, da sem tvoj…

16.18 Ti si moj edini za vedno. Ali dvomiš v kaj? Ves čas sem v tvojem objemu.

16.26 Tvoj objem je božanski… Napoveduje novo obdobje, ko bova poskrbela za svoje dneve in noči.

16.34 Kako spodbudno! Sem na Armandovih detektivskih energijah, zelo nizkih energijah, in zdaj sam ugotavlja, da bi se morala s teboj preseliti k Doris.

16.41 Neverjetna si! Če si le ne bo premislil, ko bo boljšega zdravja…

17.16 Ob Rubnu sem spoznala, da si te obredniki želijo zase, in bodo ljubosumni name... Zato si želim ostati neopazna.

17.24 Vse si deliva skupaj. Še včeraj Rubnova 'sošolka' na 2. stopnji, danes že duhovnica Obreda celote. Novi obredniki naju bodo vzeli kot celoto, komaj čakam...

17.59 Veš, kako deluje najina duša? Oče Prvi zaneti iskro, jaz sem papir, ki se takoj vname, in ti les, ki gori...

21.55 Od pol šestih popoldne sem spala. Kako je s tabo?

22.25 Upam, da spiš, in ja, vse je v redu. Ljubim te in čakam... 

Čandra (ponedeljek), 3. 2. 2014

6.10 Pri meni je stanje zelo težko. Ob pol štirih je vzel lexaurin, sem ga prisilila. Ne gre v službo. Joče v objemu otrok, kot da je smrtni primer v hiši. Ostala sem doma, saj otroci sami ne zmorejo prenašati takšne žalosti. Samo ti si moj...

6.15 Zakaj že drugo noč spiš oblečen? Kaj tudi ti preživljaš proces žalovanja?

6.33 Si kaj spala? Grem na Obred naju, te bom držal za roko, vse delal zate, za naju. Za njiju, za tvoje in moje otroke, za vse.

10.35 Pridem lahko ob 12.30 in ostanem do 13.45. Ljubi, oprosti, več zdaj ne gre! In še Alja je naredila sceno.

10.41 Tudi če ne prideš, je v redu, a zdaj je skupni Obred celote največ, kar lahko storiva.  

Po Obredu celote sta se ljubila, vmes je poklicala Viviana. Marko je utišal telefon in ji poslal sporočilo...

13.37 (Marko Viviani) Delava, te pokličem čez 10 min. 

Pogovor je bil moreč. Viviana je oblastno zahtevala denar za položnice in mu posmehljivo ponudila  v odkup družinski enoprostorec, sicer ga bo prodala. 

20.59 Do zdaj hektika pri meni. In pri tebi? Poljubbbb!

21.06 Ne, to ni mogoče! Vedno bolj me omejuje in napada, da sem sama kriva za vse. Tudi jutri še ne bo šel v službo. Zjutraj peljem Tiano v šolo, te pokličem. Nekaj sem kanalizirala, ti jutri povem, ljubim te. Dada mi je res dala idejo za stanovanje, na Smetanovi ulici...

21.13 S teboj sem, objemam te... Lahko bi ga demonstrativno zapustila, šla k Idi v Hoče, in zjutraj na Trg revolucije po Tiano. Oče Prvi sporoča, da se preseli k Idi, tako se boš osvobodila karme.

21.31 Zdaj je po treh dneh nekaj pojedel, vzel lexaurin in zaspal. Tako kot si rekel, bolj dobiva moč, bolj napada. Nemogoči pogoji za delo, še Obreda nisem naredila. Amelija ga je napadla, ker mi ničesar ne dovoli – in to je zdaj ta njegova velika ljubezen! Zaradi otrok sem šla domov, da ne gledajo onemoglega očeta. Zdaj se mi ne ljubi v Hoče. Hvala, da me objemaš. Kaj se ti dogaja?

21.42 Pišem, in svetovanje sem imel skoraj 3 ure. Te napada? Ja, moč človeka zlahka premami... Zakaj ne v Hoče? Obisk pri Doris?

21.50 OK, te moram bolj poslušati, da me vodiš.

22.07 Najina duša deluje tako, da jaz bolje vodim v težavah, ti pa v miru…

22.39 Zdaj si zaspala, ne? Privijam se k tebi, z večnim poljubom na tvojih svilenih ustnicah… Vse do jutra!

23.14 Ravnokar me je zbudil in napadel, da sem vse skonstruirala z nihalom… In prav ima. Bolje, da ne bi ostala doma.

23.23 Lahko pridem po tebe? Ali ti kako pomagam na daljavo? 

Mangal (torek do 15. ure), 4. 2. 2014

0.12 Zdaj je v redu. Zaspal je… Poljub!

0.21 Obišči me kaj nocoj... In sleci se (do konca), vroče bo.

7.38 (Rozalija Marku) Dobro jutro, Marko. Med mantrami me začne dušiti, zmanjkovati zraka. Delam kaj narobe? Bolečina v prsih je kot kamen… To je opis mojega stanja.

7.42 (Marko Rozaliji) Vse je v redu. Mantre sprožijo zdravilno bolečino. Spusti jo hvaležno skozi sebe. Vse to je zdravilna reakcija. Več ustno v četrtek na srečanju skupine.

7.42 (Rozalija Marku) Hvala.

7.45 Videnje je tukaj... Poljub. 

Keman je poklicala Marka in mu povedala, da je Armand videl njegovo zadnje sporočilo, ki ga ni takoj izbrisala.

»Kako je sprejel? Je bil zelo jezen?«

»Niti ne...«

»Hvala Bogu, da mu nisi pokazala tistih bolj sočnih…«

»Ja, moram bolj paziti...« 

10.10 Ljubi, ne rabiš zakuriti peči samo zame, prosim...

10.12 Zakaj ne? Boš takoj šla?

10.12 Ne takoj…

10.36 Prihajam. 

Obred celote se je iztekel v ljubljenje. Ves čas je čutila bolečino spodaj, a bolj jo je privijal, slajši je bil njegov blagoslov in več nektarja ljubezni. Stol, na katerem je napol klečala, je bil na koncu premočen...

Marko je bil presrečen... Dokaz njune skupne potešitve... In svete združitve! 

Ketu (torek od 15. ure), 4. 2. 2014

15.21 Si okej? Imaš slučajno doma časopis Večer, zanimivo natančen horoskop za nas štiri danes (Devica, Ribi, Rak, Oven)? Poljub! 

16.08 Zdaj sem se komaj preoblekla, ker je odšel po riževo mleko. Nimam Večera. Kako si dragi...? Zelo si stvaren, brez romantike.

16.13 Upam, da so ti všeč majhne in debele. Pojedla sem dve bobetki, krof in pecivo – preveč pšenice za en dan! Tvoje napovedi se vedno uresničijo. In karkoli vprašaš – ja, vselej je odgovor pozitiven.

16.14 Obožujem majhne in debele, ker bova morala vse te tvoje (in moje) kile marljivo preseksati. Ves sem prepojen s teboj, a ti zdaj tega ne upam več povedati v sporočilih…

18.52 Gostim dve skupini v Heri Gei, ki ju zebe, zagreti bi moral še staro hišo... Kot fukič skačem po kleti in garam za obema pečema in dimnik ne vleče… A sem presrečen, ker si ti z menoj.

19.12 Ljubim te.

20.52 Evo, pišem predstavitev najinega dela za kandidate za 2. stopnjo. Ker te omenjam, bi rad, da pregledaš, ali pa ti vse preberem po telefonu?

21.16 Dragi, prepovedal mi je delo z nihalom in brati e-pošto! Napiši, objavi, kot sam razmišljaš, vedno je v redu. Mogoče zdaj podpisuj samo sebe, sicer bom deležna njegovega seciranja. Prav mi je… Prav sili me, da jih vse zapustim. Jutri bo pisal Kezeletu, in to me veseli. Morala sem se umakniti na WC, da ti sploh lahko pišem. Zelo me boli, ker ne morem normalno komunicirati s teboj…

21.26 To je napoved dokončnega odhoda... Prosim Očeta Prvega/Šivo, naj te varuje še naprej in naj tvoj odhod postane nujen, v imenu najine duše, ljubica...

21.28 Upam, da bom jutri ob enajstih lahko prišla. 

21.51 Krasno, potrdi mi zjutraj, da bom ogrel prostor. Mantram za štiri člane Šivove družine in prosim zate... V tebi... Hvaležen za novo življenje.

21.54 Ljubim tvoje besede do bolečine. Zaspala bom v tvojem objemu.

22.14 Bolečina dokončne združitve je sladka zaradi tvoje ljubezni...

23.59 Edine ljubezni zame, ki je bila, je in bo... 

Bud (sreda), 5. 2. 2014

7.05 Ti si moje zdravje, sreča, zavest. Ljubezen vseh življenj, ki je nad življenjem. In ni človeka, ki bi jo lahko ustavil.

7.12 Ne piši, počakaj na moja sporočila, preverja mi telefon. 

Po njunem skupnem jutranjem Obredu celote je Marko zapeljal Keman v Ozaro, kjer je vodila redno tedensko srečanje skupine, nato pa se z njenim avtom odpeljal domov. 

12.56 Lahko prideš pome.

12.58 Prihajam peš, po isti strani... 

Najprej sta se oba odpeljala k njemu, nato pa je Keman sama nadaljevala na Trg revolucije 1. Kjer je zastavila nekaj vprašanj Očetu Prvemu:

»Ali Obred celote zagotovi srečanje z dušnim partnerjem?«

»Za to je poskrbljeno, da prideš v stik z dušnim partnerjem.«

»V vsakem primeru?«

»Da, pogoj je, da delaš Obred celote.«

»Do katere stopnje?«

»Do 2. stopnje.«

»Kam naj grem od človeškega moža, ki me ima za talko svoje sebičnosti?«

»K Idi, ker je prijazna in pravična in ima ljubezen do ljudi.« 

15.23 Pošiljam oglase, dopise za delavnice, z najinim skupnim podpisom. Boš ostala doma in se po človeško spopadala z življenjem in karmo? Ali pa boš prišla, se predala najini duši in se ljubeče osvobodila karme?

18.03 Pridem. 

Sledili sta dve uri pogovora v avtu. Keman je omahovala, ni je privlačila selitev k Idi. Med pogovorom je Marko večkrat šel domov naložit peč zaradi gostujočih skupin v Heri Gei. 

Guru (četrtek), 6. 2. 2014

2.34 Vse v redu...? Zaspal sem oblečen v dnevni sobi. Prosim Očeta Prvega, naj se vse neizogibno zgodi čim manj boleče zate in za vse vpletene...

5.58 Zgodila se je skrunitev mojega telesa. Oče Prvi pravi, da nisem več tvoja žena in da naj odidem od tebe in naj pospravim nihalo. A jaz vem, da si ti moj edini mož in ljubezen.

6.08 S teboj sem v vsem... Veva, da si moja žena, in zdaj to izraziva z željo in ukrepanjem. Ozemljiva do konca ljubezen in življenje najine duše.

6.18 Oče Prvi mi je prepovedal dostop do tebe. Ljubim te! To zame ni poštena igra, celo umazana je. Zdaj pravi, da se moram odreči obeh. Oprosti, ker nisem učinkovita. Nimam ne človeških ne dušnih vrlin. Ali je mogoče, da bi se izničila in bi ti sam obstajal dalje?

6.25 Morda Očetu Prvemu zmanjkuje časa, da bi naju čakal. ker nisva dovolj učinkovita... Morda išče primernejši dušni par? Imej se rada, tega nama najbolj manjka zdaj.

6.31 Hvaležna sva lahko Očetu Prvemu, da nama je odprl oči za pravo ljubezen. Zdaj veva, da sva ena duša. Si želiš biti z menoj?

6.34 Da, vendar si ne zaslužim! Grozno boli. Kaznovana sem, ker sem želela zavarovati otroke, in sem mu popustila v postelji. Počutim se prevarano, ta igra je preveč umazana!

6.41 Umazana je zelo, a zato smo tukaj, da jo malce prečistimo, ne? Vse je odvisno od najine ljubezni v duši. Izvor človeške umazanije je navezanost na osebnost, zanikanje srca...

6.45 Oprosti, ne obremenjuj se z menoj, to je moj proces, sama ga moram speljati do konca. Sedaj si želim proč od ljudi. Potrpi, dragi, ljubim te!

6.53 Sama izbiraš, koliko boš trpela (po nepotrebnem). Grem na Obred, srečen, ker me ljubiš... In da je za vse poskrbljeno. 

Zaradi Marka se je počutila še bolj krivo. Z ženo ni spal že poldrugi mesec, sama pa je sinoči popustila moževi strasti. Tega si ni želela… A popustila mu je le, da bo mir pri hiši, zaradi otrok. Še zadnjič. Kot da mu mora nameniti nekaj drobtinic svoje bogato obložene dušne ljubezni z Markom…           

Sinoči se je z Armandom prepirala, kdo je komu dušni partner... On je vročično vztrajal: »Ti si moja druga dušna polovica, samo ti!«

»Nisem, kaj ti ni jasno?! Če bi bila ti in jaz ista duša, bi bilo vse med nama čisto drugače!«

»Ampak jaz vem, da si! V srcu to čutim. S teboj izgubim ljubezen!«

»Na, tukaj je nihalo, sam se prepričaj...« 

Armand je res vzel nihalo in rozeto. Takoj se mu je izpisal poseben Deo kanal pozdrav Očeta Prvega, ki se mu nista čudila, preveč ju je bolelo. Nato pa je sledilo sporočilo: »Ljubezen je čista energija, nič je ne more uničiti…« 

Nekam znane so ji bile te besede... Seveda, tako ji je odgovoril glede pisanja knjige… 'Govôri o ljubezni med Parvati in Šivo, ki je večja od življenja. Ljubezen je čista energija, nič je ne more uničiti...

Res škoda, je pomislila. Da je Oče Prvi posredoval le zelo splošno sporočilo. Ki ga je Armand razumel tako, da je on ista duša s Keman… Kot da ga Oče Prvi ni želel prizadeti. 

Zjutraj se je naglo oblekla, se Armandu zlagala, da gre k prijateljici in pohitela v Hero Geo. Marko je že opravljal Obred celote. Ko ga je videla, se je razveselila, da ni več sama.

Po končanem Obredu sta si zdrsnila v objem... in se znova vsa združila. On je pokleknil kot moški, ki je in bo ljubil eno samo žensko v svoji duši, ona mu je sledila s telesom kot še nikoli…  Obe telesi, obe osebnosti in obe srci, celotni njuni človeški duši sta se oplajali pri izvoru njune skupne zavesti, in postajala sta moška in ženska polovica novega bitja... 

Kmalu potem, ko je morala oditi domov, je prejel sporočilo...

14.08 Zunaj me je čakal, me pobral v avto. Zdaj ve, kam hodim. Te kasneje pokličem, če lahko…

14.16 Ne pozabi uživati in upati v tem, kar je, sreča moja… Le tako ostaneš živa...

14.17 V Justbe je skurilo glavno varovalko. Poklicala bom Amelijinega fanta, on se spozna.

14.17 Lahko pridem delat družbo in gužvo? Če ne bo Armanda.

14.19 Je v službi, lahko prideš. 

»Kako zanimivo, ljubica, vedno ko popuščava karmičnima partnerjema, pregori glavna varovalka.«

»Ja, res mi je žal…«

»Resnično, midva sva vedno in povsod skupaj v vsem...« 

15.53 Sem ti poslal nekaj e-sporočil, tudi za današnji popoldanski Obred celote. Viviano sem moral trdo prijeti z besedami, me je izzivala, žalila kar pred nekimi gosti, pričakovala, da se ji bom zato uklonil, a ni iskala resnice, le sprostitev sile.

20.39 V vsem vidim le tebe. Tako samoumevno je to. Ravno smo končali s skupino. Kako je pri tebi?

20.58 Ni dobro. Več jutri.

21.27 Življenje je le to, kar rabiš, da bi spoznal ljubezen, ki te osrečuje... Meni je življenje ljubezen do tebe. Zahvali se za Armanda... 

V kuhinji je stekel pogovor s sinom in mlajšo hčerko. Marcelino in Šeherezada sta mu očitala, da se je v ljubezni do njune mame preveč sprenevedal. Razumel je njuno jezo in žalost, a odvrnil, da to ne drži in da obžaluje, da ga dušna ljubezen ni doletela že v mladosti, in tudi njune mame.

»Z mamo sva naredila vse, kar sva lahko... za ljubezen, za življenje... in mislim, da kar uspešno...«

»...zakaj pa jo zdaj zavračaš?«

»Že na začetku me je vodník opozarjal, da nisva idealni par, a sem želel biti z njo kljub vsem razlikam... Kateri moški in ženska pa jih nimata? Če bi takrat vedela, da se bova morala nekoč raziti  (kot je kasneje napovedal Kezele), ona morda ne bi zapustila Rajka... Vi trije z Živo pa bi se rodili drugje... morda pri naju z Keman...«

»Kako pri vaju...?«

»Ja, če bi se odpovedal njej, bi morda prej spoznal Keman, ne...?«

»...mama ne verjame, da Keman prav kanalizira. Tudi Doris misli tako...«

»...ja, vem. A če mene vprašata, dvoma ni. Morata vedeti, da tudi Keman ni želela vsega tega in je hotela zavrniti Očeta Prvega in Deo kanal, seveda pa tudi mene...«

»...zakaj si je premislila?«

»Ker sva spoznala, da sva res dušni par. Dopolnjujeva se v vsem kot leva in desna noga ali roka, si naravno pomagava... Poglej, začela je brez vsake diagnoze umirati zaradi srca in intolerance na vso hrano, z menoj pa je sama od sebe ozdravela. Po prvem srečanju so prenehale vse težave s srcem, po najini telesni združitvi pa še z intoleranco na hrano. Te usode si nisva izbrala sama...«

»...stari, poserjem se na to, če zato zdaj trpi mama! Raje sem sam do konca življenja, pizda...« se je razburil Marcelino.*

»Razumem te, sine... A zame ljubezen nikoli ni bila igra, z vajino mamo sem resnično nameraval ostati do konca.«

»Vseeno, glej, obljubil si ji...«

»Oči, kaj pa, če bi zdaj Keman bila zdrava, bi zapustil mamo?«

»Bojim se, da ja, Šeherezada. To ljubezen sem vedno iskal, tudi v vajini mami, zelo. In mogoče tudi ona v meni. Tudi ti veš, da je ljubezen v tvojem življenju vedno bila in bo na prvem mestu. Zdaj lahko rečem, da sem jo našel. Ta ljubezen ni le dobro ujemanje osebnosti v skupnem življenju... Ljubezen duše je več, kot sva žal sposobna imeti z vajino mamo...«

»...oči, oprosti, ti si zdaj zaljubljen... In Keman tudi...«

»...ja, Šeherezada, tako se običajno začnejo ljubezni, ne? A ta zaljubljenost bo enkrat minila…«

»…in takrat se boš vrnil k mami, stari!« je vskočil Marcelino.

»Razumem, da tako vidita. A nabral sem si kar nekaj izkušenj s svojo zaljubljenostjo. Saj sem vedno bil zaljubljen v nekoga... se mi zdi. Zato lahko rečem, da je s Keman vse drugače... zelo drugače. Kot da v njej čutim sebe... kot da sva si enaka... In enakovredna, nihče ni nad drugim. In še nekaj, kar meni osebno pomeni ogromno – moj vodnik v primeru Keman prvič blagoslavlja neko mojo zvezo z žensko...«

»...to se ti dogaja tudi ob mami, tudi vidva se dopolnjujeta…«

»...ja, ampak se ne čutiva tako zelo... Bolj občudujeva svojo različnost, in pripravljenost, da si pomagava in slediva. Med nama je veliko lepe, dobre karme. Ob mami me je občasno tudi odnašalo k drugim, nič nisem mogel zato, ni bila ona kriva... Mislim, da med nama ni dovolj iste zavesti, najini srci nekaj razdvaja... Tega nisva nikoli mogla preseči, in bojim se, da nikoli ne bova... A ne po moji ali njeni krivdi, ampak nimava dovolj iste zavesti... Tudi vodnik mi je vajino mamo na začetku jasno odsvetoval...«  

»...saj boš videl, ko s Keman ne bosta več zaljubljena! Še žal ti bo, ko te bo pustila, stari...«

»...čas bo pokazal, Marcelino. Oprosti, ker moraš doživljati razhod svojih staršev…«

»...oči, kaj pa če si Keman res premisli in te zapusti?«

»To je njena pravica, tukaj nič ne morem. Ne morem je prisiliti, da me ljubi do konca življenja. A bolj gre za to, da ne moreva drug brez drugega, in si tudi z lahkoto povsod slediva. Vajini mami pa žal ne morem slediti povsod, ona pa žal meni ne. Ni kriva ona, nisem kriv jaz, le iste zavesti nimava dovolj. Mislil sem, da sem jaz kriv, a s Keman se nama bližina dogaja vedno, sama od sebe, in traja ves čas, pa če se ljubiva ali sovraživa...«

»...oči, z mamo se tudi dobro razumeta...«   

»...ja, zaradi dobre karme. Sporočeno je bilo, da sva bila v enem življenj že poročena, še pred tisto inkarnacijo, ko je bila moja guvernanta (kar je pred leti skanalizirala Doris)...«

Občasno se je v kuhinji pojavila tudi Živa, ki pa se ni vpletla v pogovor. Bilo pa je jasno videti, da se ta svobodomiselna študentka psihologije nagiba na očetovo stran, seveda z vsem razumevanjem in sočutjem do mame...**

Tudi Violeta je prišla v kuhinjo, a se kot običajno ni vpletala v takšne besedne vojne. 30-letnica je bila mlajša hči iz Vivianinega zakona z Rajkom, ki so jo naskrivaj občudovali številni fantje in moški, a sama je srce oddala Andiju. In vse je kazalo, da si ne bo premislila, čeprav se je kar naprej jezila nanj, zaradi njegovih 'neizpolnjenih obljub'...*** 

Šukra (petek), 7. 2. 2014

0.14 Ljubim te!!!

0.14 Ne piši nazaj.

8.23 Armandu se zahvaliva, da ti je pokazal, kaj moraš. In ne pozabi, da je ljubezen v najini duši ključ, ki bo razpletel ta karmični vozel. 

Ravno je listal duhovne revije v čitalnici mestne knjižnice (na Rotovškem trgu), ko ga je okoli 11. ure poklicala...

»Konec je! Pobegnila sem od doma!«

Končno, hvalabogu, je takoj pomislil.

»Kje si?«

»Pri Dravi. Hodim proti Malemu mostu.«

»Pridem!«

S kolesom je zdrvel čez Stari most in se po vijugasti potki spustil k obrežju na desni strani Drave. Neasfaltirana pot ob Dravi je bila delno poledenela in zasnežena. V daljavi jo je kmalu prepoznal.

»Ljubica moja...! Kako je...?«

»...nisem vedela, kam bi šla. Šel je v trgovino, in sem pobegnila.«

»Pridi! Greva k meni. Nikoli več se ne bova ločila! Nikoli!«

»Mislim, da bo prišel k tebi domov. Ti ga ne poznaš...«

»...naj pride, kaj pa?! In naj se raje pazi on! Da ga ne prijavim zaradi omejevanja tvojega prostega gibanja.«   

Z roko v roki sta prečkala Mali most (Studenško brv), in ko sta razmišljala o razvezi od partnerjev, je poklical Armand. Rotil je svojo ženo, naj se vrne domov in da bo odslej vse drugače. Keman je umirjeno odgovorila, da ga je zapustila, ker se je dokončno izkazalo, da nista za skupaj. Marko ji je zašepetal, naj reče, da s tem dnem vlaga zahtevo za razvezo. Keman je to povedala Armandu v prihodnjiku, da ne bi stopnjevala njegove stiske, saj je mož že dejal, da se od nje sporazumno ne misli razvezati, in zaradi otrok, da ne bi postali jetniki njegove slabe volje. Upala je, da se bo sčasoma sprijaznil z njeno odločitvijo in ji v srcu pustil prosto pot.

Sonce, ki je sijalo izza oblakov, je že prijetno grelo, in led se je topil. V objemu, ki je sledil pogovoru z možem, sta sklenila, da pojde sam domov po avto, ona pa ga počaka tam pod bloki, dokler moška sama ne bosta uredila zadeve, saj je bilo očitno, da je Armand že na poti na Koroško cesto 99.

Ko je odklenil garažo, je bila prazna, in poklical je ženo v službo ter ji razložil, da začasno potrebuje avto, saj sta s Keman ostala brez avta, ker je pobegnila od doma, ključe njenega avta pa ima Armand. Viviana je pristala brez vprašanj in mu sporočila, da ga čaka v lokalu nasproti OŠ Prežihovega Voranca, kjer je poučevala.   

12.16 Pridem kmalu, z avtom. Pred hišo ga ni, a morda te išče… 

Viviana je pila kavo s kolegico Rijo, kadila pod senčnikom na pločniku in mu brez odvečnih besed izročila ključ avtomobila.  Ko se je vozil proti domu, se je spomnil, da sta z Rijo nedavno prejeli v dar papirnat rožni cvet od dveh Indijcev (!), ki sta v razredu z učenci izvedla delavnico izdelovanja papirnatih izdelkov… Le onidve v kolektivu. Golo naključje ali kaj več, kajti v kolektivu sta le onidve pokazali zanimanje za duhovnost.

Indijci so se v Mariboru zelo redko pojavljali, a ob prvih treh posvetitvah v Obred celote so se vedno. Prvič je indijski učitelj izvedel tečaj joge v Šambali dan pred prvo posvetitvijo v Obred celote.**** Drugič sta nekega večera z Viviano pred 'džamijo' (pošto na Tržaški cesti) pobrala v avto tri tihe, urejene indijske študente  (brez prtljage) in jih zapeljala do študentskega doma Q blizu Justbe, dva dni pred drugo posvetitvijo v Obred celote.***** Omenjena Indijca pa sta izvedla delavnico v OŠ Prežihovega Voranca dan ali dva pred tretjo posvetitvijo v Obred celote.******

Medtem ko je Marko parkiral avto v domačo garažo, se je naenkrat v Kemaninem avtomobilu pripeljal Armand. Parkiral je na pločniku pred Hero Geo/Šambalo in ugasnil avto ter mirno čakal.

Marko je bil nekoliko presenečen, a se je hitro zbral in stopil do avta ter Armanda skozi zaprto okno s kretnjo povabil na razgovor v Hero Geo. Armand je prikimal, izstopil in mu mirno sledil, medtem pa je Marko poslal sporočilo Keman.  

12.34 Se že pogovarjava...

12.36 (Šeherezada Marku) Javite se Aljinemu očetu na mobi, ali pa mu sms napišite, ker zvoni ves čas, pa me je strah iti odpret, ker ne mislim računov polagat, kam sta šla zdaj vidva. Pa rešite že to, ker ne mislim v strahu živet.

12.40 (Marko Šeherezadi) Se že pogovarjava v Šambali. 

Stopila sta v manjši prostor, ki ga je Armand že dobro poznal od pogovora po svoji posvetitvi v Obred celote. Da se gost ni rabil sezuti, je Marko delno zvil in umaknil debelo volneno temno modro indijsko preprogo, in nato začel pogovor, skoraj vedro in preveč zgovorno, da je že spominjal na srečanje starih znancev. Armand ga je mirno poslušal in sledil...

Armandaje zelo spoštoval. Slovel je kot možat in plemenit človek, zvest in obziren prijatelj, moder in razsoden tovariš, in se je dobro znašel v vsaki družbi. Ampak imel je eno grozno napako… Bil je Kemanin mož...

Marko mu je začel pojasnjevati, da je ves ta zaplet nastal kot posledica višje resničnosti. Ki zadeva namen življenja... V primeru Keman pa celo preživetje...

Ljubezen.

»...vem, Armand, kako blazno je videti vse to. A ta človeški kaos je povzročila  duša, ki se hoče združiti v novem poslanstvu za vse ljudi, preseči privid naših človeških želja.

...kot sami lahko vidite, je dušna ljubezen celo zdravilo... Ni vam lahko, nikomur ni, še najmanj meni in Keman, midva se boriva z občutkom močne krivde zaradi vas in Viviane.

... očitno je človek povsem nemočen, ko vajeti povsem prevzame duša. Kot ob smrti enostavno obstaneš in nemo opazuješ... Skušaš sprejeti. Če bi sam bil na vašem mestu, ne vem, ali bi vse to lahko sprejel. Takoj zagotovo ne. In potreboval bi zelo zelo dobro razlago, nekaj oprijemljivega, nekaj trdnega, da bi lahko jasno občutil ta višji smisel. To ljubezen v duši, ki je več od ljubezni med moškim in žensko, ki živita več desetletij skupaj z otroki in ju veže množica skupnih izkušenj in spominov.

...s Keman nisva nikogar želela zapustiti. Ali je bilo in bo v najinih zakonih vse idealno – v katerem zakonu pa je!? A vsaka najina zavrnitev te dušne ljubezni med nama je bolezen vaše žene še dodatno povečala. Zato je nazadnje morala popustiti, in že zaradi zdravja sprejeti načrt dušnega partnerstva za naju.

...najina dušna povezanost ni privid zaljubljenosti. Armand, to, kar naju je doletelo s Keman, je cel projekt. Prišel je izročen z neke višje ravni, kot da je zapovedan v srcu. To je projekt novega upanja in zaupanja za ljudi, novo gonilo razvoja. Če bi naju gnala zaljubljenost, verjemite, da bi moja zveza z vašo ženo že bila mrtva, naju ne vodi privid druge pubertete, ali duhovna zaslepljenost, ali fanatizem, ali nek urok temnih sil, kot pravijo nekateri.   

Veste, kakšen mesec pred junijem, ko sva se s Keman spoznala, sem v sanjah (zelo živih, to se mi zgodi zelo redko) videl množico, pred mogočnim gradom, in ta grad je bil zelo povečan, kot da od velikanov. Ljudje so stali v spoštljivi razdalji pred pročeljem z vgrajeno kamnito klopjo, in ko je poklical mogočen moški glas (kot od Boga), so na to klop sedli posamezniki, po dva, trije... Naenkrat sem močno začutil, da moram steči naprej, in odvrgel sem svoje kolo (karmo življenja?) ter zapustil Viviano, otroke in vse prijatelje. Spomnim se, kako so se ljudje umikali pred menoj in me spuščali dalje, jaz pa sem se čudil, zakaj čakajo in ne gredo z menoj. Nazadnje sem dosegel mogočni grad in na desni strani opazil podobno stransko kamnito klop, kjer je sedlo pet ali šest ljudi, kot da čakajo na svoj nastop pred množico. Sedel sem zraven njih, in glas je poklical prva dva, ki sta vstala in zlezla na glavno klop, množica pa je je začela radostno vzklikati, in ko sta po nekem času zlezla s klopi, sta se med vzklikanjem ljudi odpravila v nasprotno smer (levo).

Ko so se nato na enak način zvrstili ostali na klopi in sem ostal sam, je mogočen glas spregovoril v neznanem jeziku. Kar naenkrat sem začutil, da najavlja mene, vstal sem in se odpravil pred množico, ki je začela navdušeno vzklikati, ampak še preden sem začel lesti na kamnito klop, se mi je z leve strani pridružila neka neznana oseba, in  tako sva skupaj splezala na klop, ona je sedela na moji levi. Te osebe nisem jasno videl, sem pa jasno začutil, da spadava skupaj.   

In tako sva kakšno minuto ali dve brez besed sedela skupaj na velikanski vgrajeni kamniti klopi, in množica ljudi nama je radostno vzklikala, da sem zelo užival, nato pa sva vstala in se odpravila na levo stran, v smeri njenega prihoda. Ko sem se ozrl nazaj, na klopi ni bilo več nikogar, in takrat sem se zbudil.     

Armand, lahko si mislite, kdo je bila ta oseba... Po njenih očeh in glasu sem jo prepoznal,  v njenih očeh in glasu sem našel vso svetlobo in temo svojega lastnega življenja.... To je bila Keman!

Pred tisto množico sva predstavljala ta projekt ljubezni, ljubezni v duši. In brez vaju z Viviano nama verjetno ne bi uspelo, ki sta nama kot življenjska sopotnika pomagala do te točke in nama dala tri tedne časa, da vse skupaj raziščeva. To ni bilo lahko, ker sva se marsičesa ustrašila in bila razočarana, kajti ni se vse ujemalo z najinimi (starimi) predstavami in pričakovanji.

Keman je spet zdrava. Njeno srce se je pozdravilo z najinim prvim srečanjem, in z najinim združevanjem se je pozdravilo tudi njeno telo, ki spet sprejema hrano in pridobiva na teži kot nekoč. Iskala sva dokaz, da sva polovici istega bitja, duše, želela sva se prepričati, da   Oče Prvi in Deo kanal ljubezni nista privid domišljije, premagati sva morala strahove, da nisva žrtev sil, ki se včasih poigrajo z nemočnim človekom. In to je dokaz. Da nisva le zaljubljenca v drugi puberteti.   

Armand, vsakdo ima drugo polovico duše, tudi vi in Viviana in otroci in vsi ljudje. Vsak človek ima osebo nasprotnega spola, ki je par njegovi človeški duši. Če te osebe ne opazimo, je kriva karma naše ljubezni, ko smo se v tej ljubezni zavračali ali bili zavrnjeni v naših preteklih življenjih... Res, marsikaj še čaka in bo potrebno pojasniti, potrditi, dokazati, da bomo v srcu lahko začeli sprejemati  iskanje nove duše kot svoje človeško poslanstvo. Dušna ljubezen, to je cel projekt, Armand…«

»...dobro, to razumem... Z ženo sva govorila o tem... Veliko govorila, razumete...? Ali bi me lahko vključila v ta projekt...?«

Marko se je zamislil. Zavedal se je, da govori z moškim, ki obožuje svojo ženo. Za trenutek je obstal v spoštovanju do moškega, ki je tako predan svoji ženi, da obvladano vztraja sredi resničnosti, ki je izdala in poteptala vse, v kar je verjel.

»Armand, ne… In tudi Viviana ne bi mogla zraven... To je je prezapleteno, človeška karma nas štirih nam povsod nastavlja pasti. Le dušno ljubezen je treba iskati. V srcu... Iščite svojo dušno ljubezen, in razkrila se bo druga polovica vaše duše, Armand. Ta ženska oseba je nekdo, ki vam je bližje od vsakogar, pa če hočemo ali nočemo. Še bližje od otrok in staršev, razumete...? In tudi ona vas potrebuje, le vas, Armand, iz življenja v življenje... Da jo dopolnite do konca, in izpolnite njo in sebe. To, kar iščemo vsi in hrepenimo po pravi ljubezni, to je ljubezen v duši, ki jo uteleša dušni par moškega in ženske, ki sestavljata novo dušo, ki se rojeva iz njunih človeških duš...« 

Ko sta si tako povedala vse, je Marko vstal in Armanda prosil za ključ Kemaninega avta. Armand mu ga je izročil brez besed. Zatem sta skupaj sedla v Vivianin avto, in Marko je Armanda odpeljal domov. Čeprav nista več govorila, se Marku vzdušje ni zdelo neprijazno. Prevzela ga je Armandova razsodnost, in začel je verjeti, da se je Armand v srcu že sprijaznil z ženinim odhodom. 

Po vrnitvi domov je poklical Viviano, a je bila linija zasedena, in poslal ji je sporočilo...

13.02 Armanda sem peljal domov, imam ključ tvojega avta. Pridi v Hero Geo, varno je... 

Keman je prišla in Marko ji je poročal o pogovoru z Armandom. Keman pa je kljub dobremu koncu dvomila...

»Ti misliš, da se je predal... Ne poznaš ga! On še vedno upa, da sva ti in jaz skupaj samo zaradi nekega projekta...«

Marko se je čudil...

»Ali Armand misli, da med nama ni ljubezni?! Dobro, ampak saj ne more zanikati, da si ozdravela. Vsi vemo, da si se pozdravila...«

»...kolikor ga poznam, bo poskušal naprej. Samo začasno se je prilagodil, že jutri se lahko vse spremeni. On verjame, da me je ozdravila bioresonanca. Pa čeprav sem dobila in mu prebrala sporočilo Očeta Prvega o omejenem dosegu te terapije...«

»Res? Kaj pravi Oče Prvi o bioresonanci?«

»Tukaj je, v beležki, aha… 'Bioresonanca je ravnovesje brez razvoja ljubezni. Bolezen je delo osebnosti, ki ne ljubi duše…' In potem še piše, da bioresonanca le odpravlja simptome.«

»Zanimivo... Ampak s terapevtom Siličem sta se res dobro ujela, ne?«

»Všeč mi je bila njegova stabilnost. Bil je preprosto pozitiven. Z njim sem se lahko pogovarjala, kar se z zdravniki ne moreš. Spomnim se, kako se je razveselil uradnega priznanja kandidoze, ki je bila v mojem zdravniškem potrdilu uradno navedena kot bolezensko stanje... Takoj si ga je prefotokopiral!« 

Poklicala je Alja. Z mamo sta bili dogovorjeni za nakup čevljev za maturantski ples naslednjega dne. Marko je vztrajal, da jo spremlja, a Keman je ugovarjala, ni želela dražiti moža. Toda skrbelo ga je, da si bo Armand premislil, ko jo bo videl samo, in bo pritisnil kot prejšnje jutro v postelji, zato je popustila. Prosil jo je tudi, če lahko on vozi, in znova je bila v zadregi… Kadar sta se peljala skupaj v njenem avtu, Armandu ni pustila voziti.

»...zaradi otrok ne želim tega. Prenesel bo slabo voljo nanje, sploh na Tiano, ki mora vse to spremljati pri osmih letih...«  

»...vem, razumem, se strinjam. A zdaj je pomembno, da spozna resnost najinega namena. Da vidi najino dušno povezanost v dejanjih, ne le besedah...«

»...ne vem, nisem prepričana…«

»...morda imaš prav, morda vajinega razhoda ni vzel zares, in zdaj mu bova s tem pokazala, da sva ena duša...«

»...ne vem.« 

Keman je bila na trnih vso vožnjo do doma. Mož je skupaj z Aljo stal pred vhodom, in ko je za volanom zagledal Marka, je prebledel. A je ostal tiho, medtem ko je Alja stopala v avto.  

Odpeljali so se do Glavnega trga in parkirali. Alja si je želela mamo le zase, zato je Marko počakal ob avtu. 

13.36 Si v redu?

13.39 Srečen, pomirjen... Pa ti?

13.43 Žal mi je, da nisva skupaj, ampak v teh trgovinah je res moreče, in Alja tudi.

13.47 Rad te čakam, če je vse v redu. Seveda bi še bolj užival s teboj v šopingu.

13.48 Armand me prosi, naj do nedelje še ostanem doma, in da se bo potem on izselil.

13.51 Ne! Razen da spiva ti in jaz v tvoji  postelji. Najbolje bi bilo, da se sestanemo v troje.

13.54 V redu. 

Ko je Marko končal pogovor, je naenkrat zagledal Armanda, ki se je nekaj deset metrov daleč sprehajal in telefoniral na ploščadi za avtobusno postajo.

Tudi Armad je opazil Marka, a je brez pozdrava telefoniral dalje. Pomislil je, da se je zmotil, a čez četrt ure je je poklical Keman, prepričan, da je ta oseba Armand. Ki ga je po telefonu prepričevala, da to ni Armand in da ga je zamenjal z nekom drugim. Tedaj sta se Armandu pridružili mlajša in starejša ženska, in so se odpravili čez Stari most.

Ni več zdržal brez Keman in jo je poklical. Povedala mu je, kje sta z Aljo, in ko je vstopil v trgovino vrh Gosposke ulice, se je Keman se razveselila in ga prijela za roko. Začela sta se pogovarjati o modi in poslušala Aljine pritožbe zaradi premajhne izbire čevljev. Marko je dovolj poznal Aljo od prej, da je začutil, da se pritožuje bolj zaradi njegovega prihoda... Mama ji 'dela sramoto', ker drži za roko moškega, ki ni njen oče. Keman ni pomislila, da bi lahko to hčer motilo. Oziroma je pomislila, a v nekakšni veseli nagajivosti tokrat ni popuščala hčeri kot običajno. 

21.13 (Šeherezada Marku) Oči, imam preveč slabo vest, zato ti pišem. Včeraj sem ti rekla nekaj stvari, ki so te mogoče prizadele. Oprosti za vse, pač težko se bom sprijaznila, da je tako, kot je. Drugače pa bodi srečen, s komerkoli pač že boš, ti privoščim, navsezadnje si veliko naredil za nas (predvsem zame). Ampak zdaj nas mama pač bolj rabi, da ji stojimo ob strani. Neizmerno te imam rada, res! Objem in poljubček.

Marko je bil zelo vesel hčerine potrditve. S Keman sta sklenila, da bosta prenočila v Justbe. Postlala sta si na tleh in vključila električne peči, nato pa se ljubila pod kocami. A ves čas sta oba naskrivaj prisluškovala, ali se bo pojavil Armand. Ki je imel svoj ključ, zato sta raje zablokirala ključavnico na obeh vhodih.   


* kasneje se je razkrilo, zakaj je Marcelino tako navezan na mamo – v enem prejšnjih življenj je bil njen oče, je sporočil Oče Prvi

** kasneje se je razkrilo, zakaj je Živa lahko tako popuščala očetu – v enem prejšnjih življenj je bila njegov oče, je sporočil Oče Prvi 

*** kasneje se je razkrilo, zakaj tako trpita v svojem skupnem partnerstvu – ker sta dušna sestra in brat, je sporočil Oče Prvi 

**** kasneje se je razkrilo, da je to bil mojster Kanas, Markov osebnostni vodnik, nekoč tudi latinski pesnik Horacij. Ki je zdaj eden od treh novih mojstrov za pomoč osebnosti, skupaj s Pavasom, nekoč grškim filozofom Aristotelom, in Sanasom, nekoč kitajskim filozofom Konfucijem, je sporočil Oče Prvi 

***** kasneje se je razkrilo, da so bili Sanas, Pavas in Kanas, je sporočil Oče Prvi (glej tudi prejšnjo opombo)

****** kasneje se je razkrilo, da sta bila dva običajna človeka, vendar razvita duhovna učenca, je sporočil Oče Prvi

(se nadaljuje)