BIBLIJA LJUBEZNI 10

145. ODA UPA IN BREZUPA

146. MOŠKI LJUBI DRUGAČE KOT ŽENSKA

147. NERAZUMLJIVI ODGOVORI

148. PRIVID SREČE

149. DUHOVNICA LJUBEZNI

150. SAMO V LJUBEZNI

151. NOVO IN STARO RAZSVETLJENJE

152. KAKO DELUJEMO V LJUBEZNI?

153. DVOJE V ENEM

154. SVOBODNA VOLJA

145. ODA UPA IN BREZUPA

Oče, ki ljubi: "ČE BI SEBE LJUBILI, NE SEBE ŠČITILI, BI SVET SPREMENILI..." (Foto: Keman Klasinc)

To je sporočilo Očeta, ki ljubi, posredovano 6. 11. 2020 na Boču na Točki 'Hali Kalaši':

 

ODA UPA IN BREZUPA

 

Nič ne bomo naredili,

če bomo sebe kot življenje ščitili,

svet bomo spremenili,

če bomo ljubezen do sebe ljubili,

v srcu Očeta in Matere se bomo v sreči prebudili.


Vse skrbi in strahove bomo izgubili,

ko bomo to življenje zapustili,

v nemoči te bosta Oče in Mati sprejela,

v moči te bo sila ujela,

in pesem se bo za vedno izpela.

 

Če bi sebe ljubili,

ne sebe ščitili,

bi svet spremenili,

in naše srce bi našlo novo srce

Očeta in Matere, ki ljubita.

146. MOŠKI LJUBI DRUGAČE KOT ŽENSKA

Oče, ki ljubi: "SPOLNOST SE ZGODI, DA TELO POTRDI, KAR ZAVEST ŽE VE – DA SE MOST ZGODI, MEDTEM KO SE VSAK LJUBI PO SVOJE. NE MORETA SE LJUBITI ENAKO, KER MOŠKI LJUBI DRUGAČE KOT ŽENSKA." (Foto: Pinterest)

Zaradi neujemanja v spolnosti sem hotela svojega dušnega partnerja že večkrat zapustiti. On bi se ljubil le enkrat na mesec, saj se v glavnem išče le objeme, če pa že imava seks, je njemu dovolj že to, da fizično prodre v mene. Zakaj med nama ni nobenega ujemanja, če pa sva dušni par, je sporočeno?! (A.)

»Prepad med dušnima partnerjema je njuna sebičnost, kakšna bi naj spolnost bila. Spolnost se zgodi, da telo potrdi, kar zavest že ve – da se most zgodi, medtem ko se vsak ljubi po svoje. Ne moreta se ljubiti enako, ker moški ljubi drugače kot ženska. Vedno se ljubimo po svoje in vedno drugače, odvisno od naše ljubezni v sebi. Dušni most se gradi, če se v spolnosti umakne osebnost. Telesi se povezujeta zato, da sledita zavesti. Zavesti pa se ne povezujeta, če kažeta nezadovoljstvo drug z drugim. Če si želimo vodstvo v ljubljenju, izrečemo prošnjo: 

PROŠNJA ZA POMOČ PRI LJUBLJENJU

 

Ganeš, prosim, pridi

in naju vodi v ljubljenju.

 

Hvala za prošnjo.

Če se spolnost ne zgodi, takrat ona ne vidi njega kot moškega, ki si jo želi, in on ne vidi v njej ženske, ki si ga želi.«

Zakaj ne vidita tega?

»Ker kažeta nezadovoljstvo, on z njo in ona z njim.«

Kako lahko to preprečimo?

»Tako da obožujemo in potrjujemo partnerja v besedi ali dejanjih. Ne iščemo v njem, njej napak, ki to niso, so le drug odnos do ljudi, ljubezni, sveta, življenja. V partnerstvu se odtujimo, ko ne zmoremo več sprejemati partnerjev svet v njegovem, želimo njegov in svoj svet v svojem. Ne moremo več najti sebe v njegovem svetu in njega v svojem svetu.

 MOLITEV ZA OBA PARTNERJA

(MOŽA IN ŽENO)

 

Jaz imam ljubezen, ki te sprejema,

in ti imaš ljubezen, ki me sprejema.

 

Sprejel(a) bom

tvoje potrebe, čustva, misli in želje kot tvoje,

ne kot moje,

in ti boš sprejel(a)

moje potrebe, čustva, misli in želje kot moje,

ne kot tvoje.

 

Čeprav boli,

kadar tvoje potrebe, čustva, misli in želje niso takšne kot moje,

jaz vem,

da sva dvoje bitij,

ki iščeta sebe kot ljubezen,

ne dvoje bitij,

ki iščeta sebe kot moč.

 

Sva žena in mož,

ki iščeva drug pri drugem prostost

tvojih in mojih

potreb, čustev, misli in želja.

 

Hvala za molitev.« 

147. NERAZUMLJIVI ODGOVORI

Oče, ki ljubi: "OČETOVA ZAVEST LJUBEZNI IŠČE LJUBEZEN TAM, KJER JE MI NE VIDIMO. NIČ NISMO NAREDILI, LE MISLI SMO SPREMENILI, IN MATERIJA NAM SLEDI, NE TAKOJ IN V TEM TRENUTKU, AMPAK NEOPAZNO IN ZA VEČNO." (Foto: tendencee.com.br)

Zakaj včasih težko razumemo Očetove odgovore? 

»Ker govorimo jezik, ki je nastal kot zavest koristi tekom človeških življenj. Zavest koristi išče učinek takoj in v tem trenutku v materialnem svetu. Ker smo nekaj naredili, se je spremenila materialna realnost, medtem ko sami svojo človeško zavest nismo nič spremenili. 

Očetova zavest ljubezni išče ljubezen tam, kjer je mi ne vidimo. Nič nismo naredili, le misli smo spremenili, in materija nam sledi, ne takoj in v tem trenutku, ampak neopazno in za večno. Spremenimo se iz živečega v ljubeče bitje, saj sreča je, ko ljubimo in smo ljubljeni.«  

In kaj človek dobi?

»Človek dobi pomoč v ljubezni, ki nam da udejanjeno ljubezen v življenju.« 

In kaj Oče želi?

»Oče dobi nazaj otroka, ki se je izgubil in znova po dolgem času prišel domov.« 

148. PRIVID SREČE

Oče, ki ljubi: "ČE LJUBIŠ SEBE BOLJ KOT ŽIVLJENJSKO SREČO, ZAPUSTIŠ SORODNO DUŠO, IN LJUBIŠ LJUBEZEN V SEBI IN DUŠNEGA PARTNERJA, SAMO TAKO DOBIŠ ŽIVLJENJSKO SREČO, KI NI VEČ PRIVID." (Foto: Pinterest)

Z D.-jem se pogosto pogovarjava pri malici, in povedala sem mu, da je bilo sporočeno, da sva dušni par, a je še vedno zadržan do mene. Ko je v službi, si dopisujeva tudi preko Viberja, ko je doma, pa ne, saj se boji žene (s katero sta sorodni duši). Kako se naj pogovarjam z njim, ali naj ga vabim v ljubezensko zvezo? (M.)

»On išče nekoga, ki njega posluša. Ne. On mora spoznati, kako malo ljubi samega sebe in popušča prividu sreče.«

Kaj on vidi v meni?

»Ljubezen, ki je nadčloveška, ki je samó življenje, ni ljubezen: 'Pomembneje je biti zvest življenju kot ljubezni.'«

Kaj on vidi v svoji ženi (sorodni duši)?

»Človeško zvestobo, biti z nekom, s katerim že dalj časa skupaj iščeta življenjsko srečo.«

Zakaj ne poišče življenjske sreče z ljubeznijo?

»Ker ljubezen vzame moč, in če nimaš moči, težko živiš. Ljudje ne vedo, da težko živijo zato, ker nimajo ljubezni, ne, ker jo imajo. In ker mislijo, da ljubezen do nasprotnega spola ni večna, je samo vedno novi utrinek z vedno novimi partnerji. Zato raje iščejo življenjsko srečo z enim partnerjem kot ljubezen z dušnim partnerjem. Ker ljudje ne vedo, da dušni partner ni za dušni svet, je za človeški svet, da bosta lahko nekoč del dušnega sveta.

Če ljubiš sebe bolj kot življenjsko srečo, zapustiš sorodno dušo, in ljubiš ljubezen v sebi in dušnega partnerja, samo tako dobiš življenjsko srečo, ki ni več privid.«

Kaj je to, življenjska sreča?

»Življenje ti prinaša dovolj obilja in samopotrditve.« 

149. DUHOVNICA LJUBEZNI

Oče, ki ljubi: "DUHOVNIK LJUBEZNI NEMOČNEMU PONUDI LJUBEZEN DO SEBE V ČASU NEMOČI, IN LJUBEZEN DO LJUBEZNI V ČASU MOČI IN NEMOČI." (Foto: Pinterest)

Kako se naj pogovarjam z dušnim partnerjem D.-jem, ki ostaja zadržan do mene, čeprav je seznanjen, da sva dušni par in kaj to pomeni (dvoje v enem), po drugi strani pa ne more brez najinih pogovorov med malico in stalnega dopisovanja na Viberju, ko je v službi (doma si ne upa zaradi žene)? (M.)

»Tudi ti si že duhovnica (ljubezni).«

Kako naj ga povežem z novo zavestjo?

»Poljubi njegovo sliko in reci:

Jaz sem ljubezen, ki išče ljubezen,

jaz nisem moč, ki išče moč.

Ga poslušaš in pripoveduješ o tem, kar dobiš sporočeno preko Deo kanala.«

Kdaj se bo on povezal z zavestjo ljubezni?

»Ko bo našel sebe kot ljubezen, ne samo kot življenje; ko bo v sebi začel žalovati za ljubeznijo ženske, ki ljubi božje v njem, ne človeško v njem. To so spoznanja ljubezni skozi vsa življenja, ne samo v tem življenju.

Duhovnik ljubezni prosi človeka, da se poveže z zavestjo ljubezni – z mantrami, posvetitvijo, molitvijo, prošnjami, tehnikami –, in najde pot do ljubezni, ki je sreča iz ljubezni, ne sreča iz sile življenja. Sreča iz sile življenja je oblika brez vsebine, sreča iz ljubezni je vsebina, ki ima obliko duše.

Terapevt in svetovalec nemočnemu človeku ponudita novo moč, ki ga bo vlekla do naslednje nemoči. Duhovnik ljubezni nemočnemu ponudi ljubezen do sebe v času nemoči, in ljubezen do ljubezni v času moči in nemoči.

Kot duhovnica lahko ljudem daješ le mantre, molitve, prošnje, in spremembe se jim bodo zgodile zato, ker bodo delovali iz nove zavesti, ne stare. Lahko narediš tudi TEHNIKO LETENJA DUŠE SKOZI KOZMOS.«

150. SAMO V LJUBEZNI

Razšla sva se z dušnim partnerjem. Prepir je bil tako silovit, da ne vidim več poti nazaj. Vseeno mi je bilo za moje življenje in ponos. Nisem ga mogla spustiti vse, dokler mi ni zmanjkalo fizične moči. Pripeljala sem ga čez mejo. Nisem zmogla drugače. Obupana sem in vseeno mi je za moje življenje. Morda vesta, kako naj si pomagam, da bom lahko preživela brez njega. Brez njega ne zmorem funkcionirati v tem svetu. Dobesedno nimam fizične moči, občutek imam, da me na ven sploh ni, da sem vsa v svojem srcu. Zaprta v samici. Mislita, da bi bilo prav, da poiščem zdravniško pomoč in kakšne antidepresive? Bolečina tega odnosa mi je neznosna, in strah pred samo sabo, pred mojimi prihodnjimi odločitvami, je neopisljiv. (B.)

»On bo znova prišel, ko boš imela dovolj samozavesti, to je ljubezni v sebi. Zdaj si nemoč, ki išče ljubezen, ne moč, ki išče zmago. Poljubi svojo sliko in prosi vajino dušo, da vaju vodi v ljubezen. Bolje je, da se naučiš pomiriti sama in sama najdeš pot iz trpljenja v ljubezen. Antidepresivi bodo pomirili silo, ne srce. Tvoje srce je dovolj močno, da se pomiri v ljubezni, ne v sovraštvu. Dušni nagovor:

DUŠNI NAGOVOR ZA SAMOZAVEST V LJUBEZNI

Jaz sem ljubezen, ki bo potrjena,

čeprav me ti zdaj ne ljubiš.

Če dušna partnerja še nista pripravljena na skupno življenje, pride sorodna duša. V sporu in merjenju moči vajinih osebnosti se nikoli ne bosta našla, samo v ljubezni se najdeta. Tvoja osebnost noče njegove osebnosti, hoče pa njegovo srce.

Ljubezen je združevanje parov nasprotnih sil, dušna ljubezen je združevanje parov nasprotnih sil v isti zavesti, zavesti dušnega para, kjer je vse toliko lažje, ko se odločita za občudovanje in potrpežljivost, a tudi vse toliko težje, ko se nekritično prepustita navdušenju in razočaranju.«

Oče, ki ljubi: "LJUBEZEN JE ZDRUŽEVANJE PAROV NASPROTNIH SIL, DUŠNA LJUBEZEN JE ZDRUŽEVANJE PAROV NASPROTNIH SIL V ISTI ZAVESTI, ZAVESTI DUŠNEGA PARA, KJER JE VSE TOLIKO LAŽJE, KO SE ODLOČITA ZA OBČUDOVANJE IN POTRPEŽLJIVOST, A TUDI VSE TOLIKO TEŽJE, KO SE NEKRITIČNO PREPUSTITA NAVDUŠENJU IN RAZOČARANJU." (Foto: Pinterest)

151. NOVO IN STARO RAZSVETLJENJE

Oče, ki ljubi: PRI (NOVEM) RAZSVETLJENJU TRPIŠ, IŠČEŠ POT LJUBEZNI V MATERIJO; V PRIČAKOVANJU RAZSVETLJENJA (STARO RAZSVETLJENJE) IŠČEŠ SAMEGA SEBE, NE TRPIŠ. RAZSVETLJENJE JE ISKANJE RESNICE, KI BOLI, IN ZDRAVI; PRIČAKOVANJE RAZSVETLJENJA JE ISKANJE RESNICE, KI POMIRJA, IN NE ZDRAVI. (Foto: Pinterest)

Kaj je razsvetljenje?

»'Nemoč ljubezni je prepoznana.' To je novo razsvetljenje.«

Kaj ljudje pričakujemo od razsvetljenja?

»'Jaz sem nevpleten, ker ljubim sebe kot nemoč.' To je staro razsvetljenje.«

Ali nevpletenost pomeni, da ne bi radi trpeli?

»Da, pri razsvetljenju trpiš, iščeš pot ljubezni v materijo; v pričakovanju razsvetljenja iščeš samega sebe, ne trpiš. Razsvetljenje je iskanje resnice, ki boli, in zdravi; pričakovanje razsvetljenja je iskanje resnice, ki pomirja, in ne zdravi.«

Ali se je Jezus razsvetlil?

»Imel je samo ljubezen očeta, ki prosi in pričakuje. Razsvetljenje so vse tri ljubezni skupaj (tudi ljubezen matere, ki daje in ne išče, ter ljubezen otroka, ki potrjuje).«

Ali Jezus morda ni razsvetljen?

»On ni duša. Ima razsvetljenje v sili, ne zavesti.«

Kaj je razsvetljenje v sili?

»Razsvetljenje v sili nosi odrešitev človeka, ne duše. To je pomoč človeku, ki išče eno ljubezen, ne pomoč duši, ki išče vse tri ljubezni. Razsvetljenje v duši je razsvetljenje v zavesti duše, ne v zavesti človeka.

Človek išče očeta, ne išče očeta, matere in otroka. Zato ker človek ne dojema sebe kot nepopolno bitje. Misli, da sta samo človek in Bog, a ni tako?

Močna je prisotnost bitij, ki imajo delo v fizičnem svetu. Kako močna je prisotnost bitij, ki so ponižna in ljubeča, pa niso Bog! Vse je živo – pesek, kamen in zrak! Slavimo ta bitja, ki nas podpirajo v ljubezni! In jim povejmo, da smo pripravljeni poslušati njihove želje, ki so želje svetih mož in žena, ne samo otrok.

Zavest in sila imata moč manifestacije. Kdor išče zavest, ima podporo zavesti; kdor išče silo, ima podporo sile. Dokler nimamo dušne zavesti ozaveščene, iščemo samo podporo sile. In zmanjšujemo tanko svetlobo, ki jo daje zavest.

Močna je duša, ki ima oba partnerja v sebi in prinaša Ganeša v materijo. Moč Ganeša je moč sile ljubezni, ki je za človeka zavest ljubezni. Moč in zavest sta eno bitje, ki je popolno, ko je združeno. Moč išče zavest in zavest išče moč, vedno in povsod in vekomaj.

Ni moč dejanje sile brez zavesti. Vedno zavest pokaže silo. In sila zavest. Ni karma, sila je zavest, ki že ima silo. Vse se obrača iz sile v zavest ali iz zavesti v silo.

Ganeš ima moč ljubezni in zavest Mojstra, ki ponuja ljubezen, ne pa dušni mir. Ker samo nemir prinese mir v duši. Mojster ni učitelj, je popravljalec slabe prakse, karme, ki ni več Ganeševa, je od človeka, ki noče naprej v svet duš.«

152. KAKO DELUJEMO V LJUBEZNI?

Oče, ki ljubi: V LJUBEZNI VSE DOPUŠČAMO IN S PROŠNJAMI OSTAJAMO V LJUBEZNI, DA LJUBEZEN PRIDE TJA, KJER ŠE NI BILA. ISKANJE LJUBEZNI TAM, KJER JE ŠE NI (ALI V NAS ALI V DRUGIH), JE BOLEČE, IN HKRATI VELIKA SREČA, KO NAJDEMO SEBE ALI DRUGE KOT LJUBEZEN. (Foto: Pinterest)

Prepričan sem, da bi bila situacija drugačna in bi začel sodelovati z dušno partnerko, če ne bi ona zanosila (s svojim partnerjem) in če ne bi bilo korone. Nimam vpliva ne na prvo ne na drugo. Kako v tem mojem psihostanju (breznu) naprej?! (J.)

»Ni pomembno, da je zanosila, ni pomembno, če je epidemija, gre samo za iskanje ljubezni. Dušna ljubezen je zadnja oblika ljubezni na Zemlji, potem se ne inkarniramo več tukaj.

Kako je mogoče živeti in ljubiti dušno ljubezen?

Zelo preprosto. Vendar težko dosegljivo, ker duša ljubi iz nemoči, ne ljubi kot človek, iz moči. Tvoja dušna partnerka brez njenih moči (petje, lepota, mladost, zdravje) – ali bi jo še želel če bi bila neurejena, neglasbena, starejša od tebe, bolna? Videz dušne ljubezni ne zanima, išče to, kar je za videzom – zavest iste ljubezni do ljubezni.

Samo 1 % dušnih parov na celem svetu zmore živeti skupaj.

Združitev dveh duš pomeni tudi združitev dvoje ljudi. Združevanje dvoje ljudi zaradi njune skupne dušne zavesti, in ne zaradi njune različne človeškosti, je pomota z vidika osebnosti. Osebnost išče partnerja, ki ima tiste osebnostne lastnosti, ki bi jih radi sami imeli. Duša išče partnerja, ki sta ista zavest, ne različna, in v istem se ne moremo občudovati. Zato je tako pomembno, da ljubimo sebe, da bi lahko ljubili dušnega partnerja. Njegova človeškost/osebnost nam je lahko zelo tuja, ker ni takšna, kot bi si mi želeli, da bi bila, je pa dušna zavest tista, ki nas vabi, da sprejmemo sebe kot del celoto, ki je popolnejša. 

Človeška zavest zahteva: 'Najdi sebe kot popolnost v partnerju!'

Dušna zavest prosi: 'Najdi sebe kot popolnost s partnerjem.'

Dušni partner, ki težko zapusti partnerja, čeprav že prijateljuje z dušnim partnerjem, še išče človeško ljubezen, nekoga, ki ima osebnost s takšnimi lastnostmi, ki bi jih rad sam imel.

Zakaj mu ne ustreza osebnost dušnega partnerja?

Ker ta igra vlogo, ki je on ne išče, npr. vlogo matere, on pa išče vlogo očeta.

Ali lahko kaj naredimo, saj ne moremo spremeniti svoje vloge?

Ne, svoje vloge ne moremo spremeniti, lahko pa poiščemo dušno zavest, ki ne igra nobene vloge, je le vsesprejemajoča prisotnost.

Kako naj iz vloge preidemo v vse sprejemajočo prisotnost?

DUŠNI NAGOVOR ZA DUŠNO LJUBEZEN

Jaz sem ti, če nisem osebnost in njena vloga,

jaz sem ljubezen, če nisem osebnost in njena vloga,

midva sva ljubezen, če nisva osebnost in njena vloga.

Človeška ljubezen:

Jaz nisem ti, ker sem osebnost in njena vloga,

jaz sem ljubezen, ker sem osebnost in njena vloga,

midva sva ljubezen, ker sva osebnost in njena vloga.

Ampak saj v človeški ljubezni tudi iščemo partnerjeve osebnostne napake...

Zaradi napak ga želimo spreminjati, zaradi vloge, ki jo igra, ga ljubimo.

Kaj določa, katero vlogo osebnosti iščemo pri partnerju?

Vlogo otroka iščemo, če smo sami premalo v ljubezni otroka;

vlogo očeta iščemo, če smo sami premalo v ljubezni očeta;

vlogo matere iščemo, če smo sami premalo v vlogi matere.

Te vloge ne iščemo kot nemoč ljubezni, ampak kot moč življenja.

Zakaj se iskanje vlog pri dušnih partnerjih ne pokrije?

Ker je iskanje ljubezni skozi vloge osebnosti iskanje moči osebnosti v življenju, ne nemoči osebnosti v ljubezni. Prisotnost ljubezni je nemoč osebnosti, ker življenje živi zato, ker ljubezen živi. Osebnost: življenje živi, ker moč živi. Prisotnost ljubezni je, ko smo vse troje:

  1. otrok, ki potrjuje,
  2. mati, ki neguje,
  3. oče, ki pričakuje.«

Kako prepoznamo, ko smo vse troje naenkrat?

Ne potrjujemo, ne negujemo, ne pričakujemo, samo ljubimo.

Kako delujemo v ljubezni?

Vse dopuščamo in s prošnjami ostajamo v ljubezni,

da ljubezen pride tja, kjer še ni bila.

Življenje ni stabilno, je pa sveto, in zato lepo. Življenje je iskanje ljubezni, in s to ljubeznijo pride preživetje.

Iskanje ljubezni tam, kjer je še ni (ali v nas ali v drugih), je boleče, in hkrati velika sreča, ko najdemo sebe ali druge kot ljubezen. Zato pomaga dušni nagovor za druge in sebe:

Ljubim ljubezen v X.

in ljubim ljubezen v sebi.«

Kaj bi se zgodilo/spremenilo, če bi začel spet mantrati vse mantre (zdaj samo Ganeša, in sproti še kaj izgovarjam molitve, prošnje...)?

»Strah pred življenjem in strah pred ljubeznijo bi se spremenila v ljubezen do življenja in ljubezni. Postal bi bolj samozavesten in ljubeč do sebe kot nemoči.«

Verjetno se motim: bolje vrabec v roki, kot golob na strehi; bolje neka zveza, kot nezveza z dušnim parom oz. sorodno dušo, če ta ni možna?

»Ne, ne motiš se. Ko ne gre pri dušnem partnerju, in še pri sorodni duši ne, pomeni, da nimamo še dovolj ljubezni do sebe (imeti sebe rad, ko si nemočen). Ne kaži se ženskam kot moč, v nemoči te bodo ljubile.

Karmični partner pride, če iščemo ljubezen kot moč življenja v drugi osebnosti.

Sorodna duša pride, če iščemo ljubezen kot potrditev sebe iz prejšnjih življenj.

Dušni partner pride, če iščemo ljubezen kot nemoč življenja in večnost ljubezni.

Poglej, kaj od tega iščeš, in to boš našel.«

Drugače povedano: lahko je karmična zveza boljša od dušnega partnerstva, če ni za to realnih pogojev...(moj primer)?

»Karmični partnerstvo je partnerstvo dveh osebnosti, ki se spreminjata zaradi ljubezni do življenja (ne zaradi ljubezni do ljubezni, kot sorodne duše in dušni pari). Vsako partnerstvo od obeh partnerjev zahteva spreminjanje, razvoj, in ja, lažje in hitreje se razvijamo v partnerstvu (kakršnemkoli) kot sami.

Kaj pomeni, da smo dolgo sami? 

»Da čakamo na partnerja, ki bo rešil nas, ali na partnerja, ki ga bomo mi reševali. Ljubezen ni reševanje, ljubezen je služenje ljubezni.«

Kaj pomeni služenje ljubezni?

»Ponižnost do nasprotnega spola. Nihče ne bo nobenega rešil, le skupaj lahko služita ljubezni. Prošnja:

PROŠNJA ZA SLUŽENJE LJUBEZNI

 

Prosim sebe in prosim ljubezen v sebi,

da ne rešujem svojega življenja,

ampak služim ljubezni,

ki je moja in tvoja.

 

Hvala za prošnjo.«

Res ni fajn biti sam(ski)(upam, da bo katera prišla), a je bolje, kot je bilo prej v zvezi.

»Bo, bolje, če ne boš njen rešitelj, ali če ti ne boš v njej videl rešiteljice svojega življenja, ampak bosta oba iskala vajino ljubezen. Izreci Odo upa in brezupa« (BIBLIJA LJUBEZNI 10, 145. ODA UPA IN BREZUPA).

Življenje samo v praksi ter življenje z dušnim parom se zelo razlikuje(ta)...

»Dušna partnerja sta deležna več milosti kot ostali partnerji. Življenje je lažje, ker se karma življenja umakne karmi ljubezni. Skupaj lažje najdeta nova spoznanja ljubezni kot ostali partnerji.«

Zakaj so ene karmične zveze krasne, srečne do zadnjega dne, po drugi strani pa dušna partnerstva, ki bi po vseh pravilih morale biti ideal, razpadajo?

»Sreča je ljubiti in biti ljubljen. Sreča ni živeti v ravnovesju brez razvoja v ljubezni. Srečno partnerstvo je partnerstvo, kjer se oba spreminjata zaradi novih spoznanj v ljubezni. Nova spoznanja pridejo le, ko smo nemočni, nesrečni, ne srečni.

Dušna partnerja se razideta, ker se nista pripravljena še spreminjati iz živečega v ljubeče bitje. Iščeta moč tam, kjer bi morala iskati ljubezen. In to je za oba zelo boleče (iskanje moči), bolj kot v karmičnem partnerstvu in bolj kot pri sorodnih dušah. 

Zato so prišle tehnike, mantre, molitve, prošnje, nagovori, da bi se človeštvo končno pripravilo na dušno ljubezen.«

Mislim, da je vse relativno, ker mi nismo 100 %; imamo + in – ter delamo napake in živimo v zmoti. Je to res?

»Ja, ljubezen iščemo napačno, kot moč.«

153. DVOJE V ENEM

A. sprašuje, zakaj je njen dušni partner impotenten, čeprav se zdaj bolje razumeta in sodelujeta.

»On še išče potrditev sebe in ona išče potrditev sebe. Ona ne potrjuje njega v spolni igri, potrjuje sebe. On misli, da ni osvojen, da je njen partner za kratek čas, ne partner za vedno.

On se dela, da nima zamere do ženske, ki vedno vse načrtuje in ne prepušča prosto pot ljubezni, ki živi samo, če človek ne načrtuje. Ker ljubezen ima svoj načrt, ki ga človek še ne razume, ker išče sebe kot pomembno bitje za drugega, ne išče sebe kot  bitje, ki se združuje z drugimi v nemoči močneje kot v iskanju moči.

Ponos ženske ali ponos moškega, ki v moči nista potrjena, je ovira do ljubezni iz nemoči.

V nemoči se bosta združila, ko bosta ljubezen do duše bolj kot sebe ljubila. To je iskanje skupnega bitja, ne iskanje sebe kot za drugega pomembnega bitja.«

Zakaj bo le tako mogoča združitev?

»Ker ne bosta več potrjevala vsak sebe, ampak ljubezen do ljubezni, ki je samo v duši. Ni dušne impotentnosti, ker duša čaka samo na to združitev, je samo človeška, ker se človek združuje kot jaz v mene, ne kot dvoje v enem.

Iskanje sebe skozi močne občutke (užitke) z drugim je iskanje človeške ljubezni do sebe, ne ljubezni do skupne ljubezni duše.«

Zakaj imajo dušni pari težave v spolnosti?

»Ker se vpleta duša, ki ne želi združitve v moči, ampak nemoči.«

Kaj pomeni združitev v nemoči?

»Združitev z dušnim partnerjem zaradi nemoči, ker sta sama in edina v vesolju, ki združujeta ljubezen Očeta in matere, ki se iščeta in združujeta s pomočjo človeških duš.«

Ali se Oče in Mati ne moreta združevati sama?

»Ne, samo preko bitij z več sile, tako kot se človek združuje preko živalskih gonov v sebi.«

Ali to pomeni, da je združevanje v spolnosti vedno združevanje vseh svetov?

»Da. Če se združujeta dušna partnerja, se združujejo vsi svetovi: minerali, rastline, živali, človek, duša, monada, logos. Človek je prvo bitje v razvoju, ki poveže vse spodnje in zgornje svetove.«

Torej je človek kralj stvarstva?

»Ne, ni kralj stvarstva, ampak suženj svobode.«

Zakaj je človek suženj svobode?

»Ker išče svobodo kot moč sebe, namesto kot nemoč ljubezni, ki osvobaja cel univerzum. Človek je prvo bitje, ki se zaveda svoje dvojnosti v sili in zavesti, v moškem in ženski, v življenju in ljubezni, v ponižnosti in domišljavosti, svetosti in posvetnosti. Je prvi med bitji, ki svobodno odloča o sebi kot o živečem in o ljubečem bitju.«

Kdaj je moški ali ženska nemočen vstopiti v spolni odnos z dušnim partnerjem?

»Kadar eden od njiju išče moč, ki ni potrditev njiju obeh, je potrditev sebe kot življenja, ne ljubezni.«

Kako se dušna partnerja lahko najdeta v nemoči?

»Ko ne iščeta sebe v tebi (eno v dvojem), ampak oba v enem (dvoje v enem – duši). Pomoč je nagovor:

Midva sva dvoje v enem.

Sprostitev vseh ljubezni v dušnem paru pred njunim ljubljenjem:

Midva

slišiva, vidiva, čutiva, dihava

naju v nama,

midva,

midva sva ljubezen.«

Oče, ki ljubi: DUŠNA PARTNERJA SE LAHKO NAJDETA V NEMOČI, KO NE IŠČETA SEBE V TEBI (ENO V DVOJEM), AMPAK OBA V ENEM (DVOJE V ENEM – DUŠI). (Foto: Pinterest)

154. SVOBODNA VOLJA

Oče, ki ljubi: SVOBODNO VOLJO IZGUBIMO, KO NE ODPUSTIMO DRUGEMU, KO NE VIDIMO NAPREJ, KO NIMAMO LJUBEZNI, KO SE IŠČEMO V UŽITKIH, KI NISO NAŠI (SPOLNOST, HRANA, OMAMA, UŽITKI IZ SILE, NE LJUBEZNI), KO SMO DRUGAČNI PO VIDEZU IN SPOSOBNOSTIH, KO NIMAMO DENARJA, KO NIMAMO ZDRAVJA. (Foto: Pinterest)

Oče, ali si hotel morda kaj sporočiti?

»Če ne iščemo večje ljubezni, iščemo le sebe. Pomoč večjemu od nas je zveličanje. Jezus je opravil zveličanje 'eden za vse', sami opravimo zveličanje za dušo.«

Zakaj moramo pomagati 'večjemu' od nas?

»Ker nima moči v svobodni volji.«

Kaj je svobodna volja?

»Iščemo sebe, ne ljubezni, ker smo izgubili stik z zavestjo ljubezni. Svobodna volja je iskanje ljubezni, ki še ni udejanjena. Svobodna volja je v tem, kako bomo iskali – kot ljudje ali kot duše. Če ne iščemo večje ljubezni od človeške, iščemo sebe.«

Ali kdaj izgubimo svobodno voljo?

»Da, tako da:

- ne odpustimo drugemu,

- ne vidimo naprej,

- nimamo ljubezni,

- se iščemo v užitkih, ki niso naši (spolnost, hrana, omama, užitki iz sile, ne ljubezni),

- smo drugačni po videzu in sposobnostih,

- nimamo denarja,

- nimamo zdravja.

Ko se svobodna volja prekine, imamo le pekel sebe. Pekel je nemoč ljubezni v materiji. Materija deluje kot moč sama sebe, ne najde zavesti ljubezni. Tudi materija išče, ali samo sebe ali zavest. Pri materiji je določeno po izvoru, ali išče sebe ali zavest.«