DUŠA IN LJUBEZEN 1

7. ČLOVEK IŠČE SREČO, DUŠA LJUBEZEN

8. ŠTIRI VRSTE LJUBEZNI

9. GANEŠEVA INKLUZIJA – RELIGIJA LJUBEZNI

10. LJUBEZENSKA ZVEZA

11. ŠTIRI VRSTE ODNOSOV IN PARTNERSTVA

12. FIZIČNI SPOL IN SPOLNOST

13. NOVI GANEŠ

7. ČLOVEK IŠČE SREČO, DUŠA LJUBEZEN

Oče, ki ljubi,

je duša Osončja (Bog),

ki nas prosi,

da se obrnemo k pravi ljubezni:

»Sreča je stanje zavesti,

ki ima sebe kot zahtevo,

ne sebe kot ljubezen.

Srečni smo, ko je nekaj tako,

kot mi mislimo,

da bi moralo biti,

 ljubimo pa,

ko je lahko vse –

samo da živi ljubezen! 

Sreča je pravo naključje

brez naše intervencije,

 ljubezen pa je naša naloga,

ki je hkrati naše hrepenenje,

sreča v strasti našega poslanstva.

Ljubezen je žalost in veselje –

vendar neskončno ponavljajoče se veselje,

 sreča pa je enkratno veselje,

ki išče vedno nove potrditve,

ki dajo trenutno veselje

in nas naredijo uspešnejše od drugih ljudi.

Hvaležnost je več kot sreča,

ker ne išče potrditve od zunaj,

je le ozaveščanje prihodov,

ki so most do sebe kot živečega bitja.

Človek si želi biti srečen,

ker tako potrdi svoje življenje

kot pomembnejše od drugih življenj.

Iskanje sreče v ljubezni

je iskanje potrditve samega sebe,

 duša pa ne sprašuje, ali si srečen,

dušo zanima, ali si ljubeč.

Ko iščeš srečo,

te življenje izpolni kot vajenca, 

ko iščeš ljubezen,

te življenje ne izpolni,

in si želiš postati mojster.

V dušni ljubezni

ne iščemo sreče,

iščemo že ljubezen,

ki je ne poznamo.

Ljubezen je več kot sreča,

je stanje nenehne vznemirjenosti,

ki lahko najde pomiritev

le v bitju iste duše.

Vznemirjenost v sreči

hitro pride in hitro odide,

 vznemirjenost v dušni ljubezni – 

 združevanje dveh ljubezni

v še večjo ljubezen,

ki ne pozna konca.

O, kako majhna je

človeška sreča – 

kdor išče srečo, je nesrečen!

Kdor pa išče ljubezen, je srečen,

ker jo vidi, sliši, čuti, jo živi: 

LJUBEZEN!«

8. ŠTIRI VRSTE LJUBEZNI

Oče, ki ljubi,

je duša Osončja (Bog),

ki nas prosi,

da se obrnemo k pravi ljubezni:

»Duša razlikuje:

1. LJUBEZEN DO POSTAVE, ki jo je prinesel Mojzes, prvi zakonodajalec – 10 božjih zapovedi nas uči imeti ljubezen do zakonov, čeprav niso človeški.

2. LJUBEZEN DO LJUDI IN STVARSTVA – Jezus nas uči ljubiti človeka in stvarstvo, ker stvarstvo ni od človeka, je od Očeta in Matere. To je tudi ljubezen do postave.

3. LJUBEZEN V SEBI pride od duše, ne človeka. Je iskanje svoje dušne zavesti, ne svoje človeške zavesti – z meditacijo, mantranjem, molitvijo sebi. Sebe ljubim kot dušo takrat, ko sem ponižen kot človek, ki nima moči, le ljubezen. To je ljubezen do življenja, ki je tudi ljubezen do ljudi in stvarstva ter do postave.

4. LJUBEZEN V DUŠI je iskanje partnerja, ki ima isto dušno zavest, ker samo tako napredujemo iz človeka v dušo. To je ljubezen do ljubezni, ki je tudi ljubezen do življenja, ljudi in stvarstva ter do postave.

Kako razvoj v naši ljubezni vpliva na naše ozaveščanje samega sebe?

»LJUBEZEN DO POSTAVE je moč spoznanja med jaz in drugi.

LJUBEZEN DO LJUDI IN STVARSTVA je moč spoznanja moči in nemoči v obstoju.

LJUBEZEN V SEBI je moč spoznanja sebe kot obstoja.

LJUBEZEN V DUŠI je moč spoznanja enakosti v duši.«

Kaj pomeni enakost v duši?

»To je enakost v ljubezni do ljudi, stvarstva in sebe.«

Kdo ima enakost v duši?

»Ista ljubezen je ista duša. Ista ljubezen zato, ker sta obe polovici duše isti del iste vsebine in iste oblike.« 

Katera ljubezen pa lahko poveže vse ljudi?

»Most med ljudmi je humano delo in častno.« 

9. GANEŠEVA INKLUZIJA – RELIGIJA LJUBEZNI

Oče, ki ljubi,

je duša Osončja (Bog),

ki nas prosi,

da se obrnemo k pravi ljubezni: 

»Ljubezen je žalost in veselje – žalost je most do duše, veselje most do življenja.

Ljubezen je lepa in hitra rešitev za vse ljudi.

 Religija ljubezni je zavest ljubezni in zvestobe in spoštovanja do ljubezni.

Religija  je sveta prisotnost, ki išče pot do ljudi, ne obratno, ljudje do Boga.

Človek ne išče Boga, išče ljubezen,

Bog je ljubezen v postavi.«

RELIGIJA JE NAČIN, KAKO ČLOVEK IŠČE LJUBEZEN:

1.

IŠČEMO POMOČ SVETE PRISOTNOSTI

Šiva – moške religije: ljubezen v postavi/do moči (Alah, Mojzes/Judje…)

Parvati – ženske religije: ljubezen do ljudi in stvarstva (Jezus/krščanstvo,  hinduizem in Krišna, budizem…) 

2.

DUŠA NOČE VEČ POMOČI, HOČE SEBE KOT LJUBEZEN

Ljubezen v sebi – različne posvetitve v obrede so ponižnost do duše (teozofija, bahajstvo, nova doba (New age),ateizem 'jaz sem v redu'…) 

3.

DUŠNA LJUBEZEN – KONEC ISKANJA POMOČI,

IŠČE SE DUŠA 

Parvati + Šiva = Ganeševa inkluzija  (religija ljubezni): 

V tebi je ena ljubezen,

v dušnem partnerju je druga ljubezen,

združita se dve ljubezni,

in to je Ganeševa inkluzija –

ZDRUŽITEV DVEH RAZLIČNIH LJUBEZNI.

Človeška ljubezen je pomoč

svete prisotnosti ljubezni med Parvati in Šivo,

Ganeš združi, 

in NOVA LJUBEZEN se rodi –

ne išče se pomoč svete prisotnosti,

išče se duša!

GANEŠ POMAGA KRISTUSU KOT ZDRUŽEVALEC ČLOVEŠKIH LJUBEZNI:

Mojzes postavi – Mojzes je Kristus kot gospod in gospodar.

Jezus pomiri – Jezus je Kristus, ki nas vodi do ljubezni v drugih.

Maitreja časti – Maitreja je Kristus, ki časti življenje.

Kristus potrdi – Kristus nas vodi do ljubezni v sebi, je zavest ljudi, ki še niso duša.«

Ali ni judaizem že od svojega začetka  poznal dušne ljubezni in dušnih parov?

»Judje so za ljubezen za dušne pare. Vedeli so, da je sveti zakon, ki ni od človeka, je od Boga, niso pa vedeli, kateri pari so v takšnem zakonu. Mislili so, da tisti pari, ki nimajo težav z življenjem. Ker so iskali materialno zavest pred zavestjo ljubezni. Ker so preveč grešili kot ljudje.«

Kakšen namen pa ima judaizem zdaj (namesto dušne ljubezni)?

»Ljubezen v postavi – ljubezen do moči.«

Kaj pa budizem, krščanstvo, islam?

»Namen Bude in budizma je ljubezen do ljudi. Namen Jezusa in krščanstva je ljubezen do ljudi. Islam nima ljubezni za ljudi, ker je v zavesti materije.«

Kaj pa hinduizem?

»Vede so prinesle zavest učitelj–učenec, ne zavesti duša–človek. Zahtevajo, ne prosijo.«

Zakaj imamo različne religije? 

»Ker ljudje različno dostopajo do ljubezni.«

Ali je smiselno prevzeti religijo od drugod (tujo religijo)? 

»Da, ker iščemo ljubezen, ne religijo.«

OZNANJANJE DUŠNE LJUBEZNI

Ali lahko oznanjamo dušno ljubezen kot društvo?

»Lahko, ker sporočila niso od vaju, to je sveta beseda.«

Ali bomo postali Cerkev za oznanjanje dušne ljubezni?

»Cerkev je most do ljudi, ki sebe nimajo (tudi) za zavest.«

Ali postajamo verska skupnost?

»Ne, ker ne verujeta, delujeta. Verovati je prositi za pomoč višjo zavest. Delovati je narediti višjo lastno zavest.«

Ali postajamo religija?

»Religija je povezovanje z višjo zavestjo skozi vero ali lastno delovanje.«

10. LJUBEZENSKA ZVEZA

Oče, ki ljubi,

je duša Osončja (Bog),

ki nas prosi,

da se obrnemo k pravi ljubezni:

 Kaj je ljubezensko osvajanje?

»To pomeni, da si povesta, kaj čutita. Osvajanje je ponujanje ljubezni, ko iščemo svojo dušo.«

Kdo naj osvaja, moški ali ženska?

»Vedno oba osvajata, oba iščeta drug drugega.«

Kako si pomagamo, če smo zavrnjeni v ljubezni?

»Tako da ljubimo sebe kot ljubezen v sebi. Ljubezen v sebi ljubimo, ko sebe ljubimo kot dušo.«

Kdaj ljubim sebe kot dušo?

»Takrat ko sem ponižen kot človek, ki nima moči, le ljubezen.«

Zakaj smo zavrnjeni v ljubezni?

»Zavrnitev ljubezni je karma ljubezni, ne karma življenja.«

Kaj uničuje ljubezenske zveze?

»Zveza je ogrožena, ko smo preveč v ljubezni ali preveč v življenju. Življenje brez ljubezni: preveč materije. Ljubezen brez življenja: preveč zavesti.«

Zakaj smo zavrnjeni v ljubezni?

»Zavrnitev ljubezni je karma ljubezni, ne karma življenja.«

Se moraš pred karmo zaščititi?

»ZDRAVNIK ščiti TELO pred karmo.

TERAPEVT ščiti OSEBNOST pred karmo, lajša bolečino.

DUHOVNIK ŽIVLJENJA ščiti ŽIVLJENJE pred karmo.

DUHOVNIK LJUBEZNI ščiti LJUBEZEN pred karmo.«

(več o karmi na https://www.heragea.com/441920654; 64. KARMA ŽIVLJENJA ALI LJUBEZNI?)

11. ŠTIRI VRSTE ODNOSOV IN PARTNERSTVA

Oče, ki ljubi,

je duša Osončja (Bog),

ki nas prosi,

da se obrnemo k pravi ljubezni: 

Kakšen odnos lahko imamo z drugim človekom na dušni ravni?

DUŠNI ODNOS

imata dve človeški duši v isti duši, ki sta dušni par in ju veže karma duše, da bi se razvili iz človeške v novo dušo. Zato skupaj razvijata ljubezen do ljubezni (duše). Le onidve lahko imata najboljši partnerski, prijateljski in delovni odnos, ker se v vsakem življenju ujemata v sili ljubezni iz duše, srca, osebnosti in telesa.

Odnos s še dvema osebama v novi duši je odnos z dušnim bratom in sestro. Ki lahko postane najboljši prijateljski odnos, ker ju veže karma duše, ni pa dober za partnerski in delovni odnos, ker se ne ujemata v sili ljubezni iz srca (dušna brata med seboj/dušni sestri med seboj), iz osebnosti (dušni brat in sestra) in telesa (dušna brata med seboj/dušni sestri med seboj).

ODNOS SORODNIH DUŠ 

imata dve človeški duši, ki ju veže karma sorodstva iz prejšnjih življenj in ne pripadata isti novi duši. Sorodna duša je naš starš ali otrok iz prejšnjih življenj.

Sorodni duši imata odnos, ki ni več iz duše, je pa iz srca, zato razvijata tudi ljubezen do ljubezni, ne samo življenja.

Če sta sorodni duši podobni njunim dušnim parom (v telesnem, osebnostnem, srčnem in dušnem spolu), lahko imata najboljši prijateljski in delovni odnos, pa tudi najboljši partnerski odnos, če sta duši življenja, ker še ne iščeta svoj dušni par.

KARMIČNI ODNOS 

imata dve človeški duši, ki ju veže neka naloga/karma iz prejšnjih življenj in ne pripadata isti novi duši. Karmična duša je naš sorodnik (a ne starš ali otrok), partner, prijatelj, znanec, sodelavec... iz prejšnjih življenj.

Karmični duši imata odnos, ki ni več iz duše in srca, ampak iz nižje osebnosti, zato razvijata le ljubezen do življenja, ne do ljubezni.

Karma je dobra (običajno), če sta podobni svojim dušnim parom (v telesnem, osebnostnem, srčnem in dušnem spolu), takrat lahko imata dober prijateljski in delovni odnos, pa tudi partnerski odnos, sploh če sta duši življenja, ker še ne iščeta svoj dušni par.

ODNOS PO SILI ŽIVLJENJA (oz. IZ NAVADE ŽIVLJENJA) 

imata dve človeški duši, ki ju veže strast življenja in ne pripadata isti novi duši. Duša po sili življenja je oseba, ki je še ne poznamo iz prejšnjih življenj.

Duši po sili življenja imata odnos, ki ni več iz duše in srca, ampak iz nižje osebnosti, zato razvijata le ljubezen do življenja, ne do ljubezni.

Če sta podobni svojim dušnim parom (v telesnem, osebnostnem, srčnem in dušnem spolu), takrat lahko imata dober prijateljski in delovni odnos, pa tudi partnerski odnos, sploh če sta duši življenja, ker še ne iščeta svoj dušni par. 

**

Kakšno partnerstvo lahko imamo z drugim človekom kot duša?

»Partnerstvo je predvsem skupno delo v iskanju nove zavesti v ljubezni, ne občudovanju. Iskanje je mogoče, če smo isti ali sorodni v duši«: 

1. DUŠNO PARTNERSTVO 

dveh človeških duš, ki sta moška in ženska polovica iste nove duše (v nastajanju) in ju veže karma njune duše.

2. PARTNERSTVO SORODNIH DUŠ 

dveh človeških duš, ki nista ista nova duša (v nastajanju), in ju veže karma njunega sorodstva starš-otrok iz prejšnjih življenj.

3. KARMIČNO PARTNERSTVO 

dveh človeških duš, ki nista ista nova duša (v nastajanju) in ju veže njuna skupna naloga/karma iz prejšnjih življenj, ki je nepotrebno trpljenje vsaj za enega, ker ni razvoja sedanjega življenja, samo ponavljanje prejšnjega. 

4. PARTNERSTVO PO SILI ŽIVLJENJA (IZ NAVADE ŽIVLJENJA) 

dveh človeških duš, ki nista ista nova duša (v nastajanju) in se še ne poznata iz prejšnjih življenj, zato ju veže le strast življenja. 

1. DUŠNO PARTNERSTVO

To je zveza dušnega para, ki postajata duša. Duše so bitja višje zavesti, ki se rojevajo skozi združevanje pravih moško-ženskih parov. Namen dušne zveze je, da se ljubezen lahko dotakne vseh ljudi. 

Ali ima človek več dušnih partnerjev?

»Ljubezen je ena, nikoli se ne množi v duši.«

Zakaj bi nekateri raje imeli več dušnih partnerjev?

»Ker so oblastni. Pravilno si želijo ljubezen, ki ni omejujoča – omejuje želja brez ljubezni! Ljubezen mora ostati z dušo, ker dela življenje. Če ni življenja, duša biva zaman. Življenje je čista ljubezen duše, ki je polovica sebe.« 

Koliko pomembna je informacija, kdo je naš dušni par(tner)?

»Če človek zavrne informacijo o svojem dušnem paru, duša kaznuje človeka, ki zavrača sveto ljubezen. Ljubezen noče oblastnih ljudi. Oblasten človek išče ljubezen napačno, kot navado.«

Zakaj imajo dušni pari težave pri spoznavanju?

»Ker iščejo življenje brez ljubezni.«

Kako se to kaže?

»Življenje ljubijo, kot da je ljubezen. Nekateri dušni pari težko živijo skupaj, ker še niso dovolj posvečeni v zavest ljubezni. Ljubezen je prava zavest, ki se kaže vedno, življenje pa kaznuje človeško hvaležnost za ljubezen.«

Kaj je zavest ljubezni?

»Iskanje duše, ki vedno ljubi in živi.«

Zakaj se dušna partnerja včasih razideta?

»Dušna zveza lahko razpade, če partner živi osebnost, ne duše. Prepir ne pomaga, v sporu nimata odgovora drug za drugega, samo v ljubezni. Prepir oslabi dušno povezavo. Pomaga lahko Obred celote, ker človek išče dušo.« 

Zakaj nekateri ne poiščejo ljubezni svojega dušnega partnerja?

»Ljudje ne živimo v dušni zvezi zato, ker iščemo življenje, ne ljubezni. Človek zavrne ljubezen življenja, svoj dušni par, ker deluje v materialni zavesti. Ljudje ne zaživijo z dušnim parom zato, ker imajo preveč materialne zavesti.«

Kaj je materialna zavest?

»Neupoštevanje duše kot nosilke življenja in ljubezni.«

Koliko dušnih zvez je zdaj v svetu?

»1 %.« 

Je to veliko?

Ne, človeštvo trpi, preveč materialne zavesti, premalo zavesti ljubezni. 

Koliko dušnih zvez bi bilo potrebnih za to, da človeštvo ne bi trpelo?

»25 %. Vibracija planeta se dviguje, ker ljubezen išče pot v materijo.« 

Kako dušna zveza prispeva k razvoju ljubezni in človeštva?

»Ko delaš na sebi, spreminjaš tudi druge, ker nosiš ljubezen tja, kjer je drugi ne vidijo. Dušni partner živi in ljubi. Ko pade v nemir svoje duše, bo vedel, kam iti. Tja, kjer bo sprejet takšen, kot je, ne takšen, kot bi moral biti.«

Kako si lahko pomagata dušna partnerja, ko se ne razumeta?

»Če svetujemo, modrujemo, ni prisotnosti ljubezni. Mamina ljubezen je drugačna, mamo skrbi in želi, da bi njen otrok bil srečen. Pokaži mu skrb in bolečino, če on trpi, modrost je kazanje moči! Občutek ljubezni je v srcu, v srčni čakri smo povezani z dušo. Modrost je v glavi, v kronski čakri smo povezani z vodniki življenja. Veščine življenja so v glavi, občutki ljubezni so v srcu. Če govorimo iz srca, smo mama, če govorimo iz glave, smo svetovalec.«

Zakaj nista oba dušna partnerja nikoli enako pripravljena na ljubezen?

»Ker vsi iščemo, samo eni gremo po daljši, eni po krajši poti. To je odvisno od naše bolečine, ki ni iz življenja, je iz ljubezni.«

Zakaj vedno en dušni partner trpi zaradi ljubezni bolj kot drugi, zakaj?

»Zato ker en ljubi bolj kot duša, drugi bolj kot osebnost. Osebnost bolj trpi, ker išče potrditev v življenju, ne samo v ljubezni. Ljubezen potrjuje bodočnost, življenje potrjuje preteklost.

Ljubezen je: 'Jaz te ljubim v tem, kar si in kar boš.'

Življenje je: 'Jaz te ljubim v tem, kar sem jaz in kar bom jaz.'«

Ta, ki ljubi kot duša, rad govori: 'Ljubim te, edini moj oz. edina moja.'

Ta, ki ljubi kot osebnost, naj odgovori: 'Ljubim te, ker si ti ljubezen, ki me išče. Tudi jaz te bom našel/našla kot ljubezen, ki ni v meni, je samo v tebi.'«

2. PARTNERSTVO SORODNIH DUŠ

To je zveza dveh sorodnih duš. Je najboljša zveza, če dušni par še ni pripravljen. 

Kdo pa je naša sorodna duša?

Nekdo, ki je bil naš starš ali otrok v prejšnjih inkarnacijah. 

Ali imamo več sorodnih duš?

Da. 

Je vsaka sorodna duša nasprotnega spola primerna za zvezo?

Ne. Včasih iščemo otroka iz prejšnjih življenj, včasih starša. 

Ali je razlika velika?

»Da. Če iščeš očeta, iščeš varnost v življenju – iščeš svojo nemoč. Če iščeš mamo, iščeš sebe kot osebnost – iščeš svojo zavest. Če iščeš hčer, iščeš svojo moč. Če iščeš sina, iščeš premoč. Mama, ki išče sina, išče ljubezen v sebi. Mama, ki išče hči, išče ljubezen kot človek v stiski. Oče, ki išče sina, išče oblastnost v sebi. Oče, ki išče hčer, išče življenje v sebi (moč).

Sorodna duša starša ljubi sorodno dušo otroka kot prinašalca sreče, sreče novih občutkov. Sorodna duša otroka ljubi sorodno dušo starša kot prinašalca svobode v življenju, svobode izražanja.« 

Zakaj je sin materi ljubezen, hči pa očetu življenje?

»Ker sin predstavlja moč, hči pomoč. Hči je otrok, išče pomoč, išče gospodarja, sin je otrok, ki je svoj gospodar, išče oblast nad seboj. Sin je moč nasprotnega spola, hči je nemoč nasprotnega spola. Zato mati išče v sinu ljubezen v sebi, oče s hčerko pa življenje v sebi (moč). S šibkejšim se utrjuješ v življenju, z močnejšim v ljubezni.« 

Ali lahko s sorodno dušo dosežemo enako bližino kot z dušnim partnerjem?

Do »77 %« bližine z dušnim parom. »Zvezo sorodnih duš loči ljubezen sorodstva od duše.« 

Ali lahko zveza sorodnih duš razpade?

»Da, ker postaneta preveč osamljena, nimata več ljubezni zase.« 

Koliko zvez sorodnih duš je trenutno v svetu?

»14 %.« 

Ali je to dovolj za to, da bi se ljubezen v človeštvu na Zemlji razvijala brez nepotrebnega trpljenja?

Ne.

3. KARMIČNO PARTNERSTVO

To je zveza partnerjev, ki se že poznata iz prejšnjih življenj. Karma nastane, ko nastanejo partnerstva iz strasti v življenju. 

Kdo pa je naša karmična duša?

Nekdo, ki je v prejšnjih inkarnacijah bil naš sorodnik (ne starš ali otrok), partner ali ljubimec, skrbnik ali posvojenec, prijatelj ali nasprotnik, učitelj ali učenec, nadrejeni ali podrejeni, znanec, sodelavec… 

Ali imamo iste karmične partnerje skozi več inkarnacij?

Da, iz poslanstva naloge, ki jo iščemo v sebi. Določeni karmični partnerji se ne morejo izpustiti. 

Ali je to primerno za razvoj ljubezni?

Da, ker so pomembni drug za drugega zaradi siljenja k razvoju v sebi. »Karma življenja – ljubezen do življenja išče pot.« 

Ali Oče, ki ljubi, blagoslavlja takšne posebne karmične zveze?

Da, ker so priprava na pravo ljubezen. 

Zakaj razpade karmična zveza?

Zato ker ni več potrebna. »Če kdo v karmičnem paru tega ne sprejme, ni živel kot duša, ampak kot osebnost.«

Koliko karmičnih zvez je sedaj v svetu?

»25 %.«

Ali je to preveč, da bi se ljubezen v človeštvu razvijala brez nepotrebnega trpljenja?

Da, »karma zavira ljubezen duše«, prinaša trpljenje in naloge, odvrača darmo in radost poslanstva.

4. PARTNERSTVO PO SILI/IZ NAVADE ŽIVLJENJA

To je zveza, ko se partnerja ne poznata iz prejšnjih inkarnacij. Partnerja iščeta nove priložnosti za življenje.

Kdaj iščemo zvezo po sili življenja?

»Ko iščemo obstoj sebe kot človeka, ne kot duše. Ker iščemo ljubezen v sebi, ne v ljudeh, ne v duši.« 

Zakaj ne vidimo sebe kot dela nastajajoče duše?

»Odzadaj je moč delovanja ljubezni kot praznine. Ljubezen je praznina, ko ni v občutku, ni v tebi, je zunaj tebe.« 

Kakšna pa je prava ljubezen?

»Ko je zavest ljubezni.«

Kaj je zavest ljubezni?

»To je sila ljubezni, ki je v nas kot potreba, ne kot želja.« 

Zakaj razpade zveza iz navade življenja?

»Ker je zelo boleče biti v osebnostni bližini brez bližine zavesti. Prebujena osebnost ne more več ostati v sili življenja, začne iskati ljubezen.«

Kaj je prebujena osebnost?

»Prebujena osebnost je tista, ki že išče pomoč ljubezni, ne samo življenja.« 

Koliko zvez iz navade življenja je trenutno v svetu?

»60 %.«

Je to preveč, da bi se ljubezen in človeštvo razvijala brez nepotrebnega trpljenja?

»Boli karma v ljubezni, ne ljubezen iz strasti življenja.«

(opomba: v »narekovajih« so Očetova sporočila dobesedno navedena, brez narekovajev povzeta)  

12. FIZIČNI SPOL IN SPOLNOST

Oče, ki ljubi,

je duša Osončja (Bog),

ki nas prosi,

da se obrnemo k pravi ljubezni:

S kakšnim namenom ima človeško telo svoj spol?

»Fizični spol določa moško in žensko silo. Moška sila je neljubeča, ženska sila ljubeča. Moška sila skrbi za razvoj, a je neljubeča. Ženska sila je ljubeča, a zavira razvoj v dušo, hoče človeški mir.« 

So moški neljubeči in ženske ljubeče?

Oba spola imata moško in žensko silo. 

Koliko moške sile ima ženska in koliko ženske sile moški? 

Ženska ima 1/3 moške sile, moški 1/3 ženske sile. 

Kakšen je seks v pravi ljubezni?

»V seksu mora biti vse narejeno iz zavesti ljubezni. Zavesti ljubezni ni, ko iščeš le materialno zadovoljstvo. Ljubiti se moraš s telesom, kot da je duša. Duša se čuti v srcu.« 

Zakaj ima človek težave s spolnostjo?

»Človek ima združene vse zavesti in vse spolnosti. Zato človek trpi, ker išče pravo spolnost. Samo človek ima ugodje, ki je živalsko in človeško. Človeško ugodje stremi k partnerstvu, dušno ugodje stremi k določenemu partnerju.« 

Ali s tem pravim partnerjem še iščemo živalsko ugodje?

»Da, ker je spolnost sila evolucije, ki je ista v vseh oblikah.« 

Kaj je bistvena razlika med moško in žensko spolnostjo?

»Moški išče moč, ženska išče ljubezen. Ženska ima več partnerjev, ker išče ljubezen. Moški ima več partnerk, ker išče moč.« 

Kako si naj pomagata partnerja, ko se ne ujameta v spolnosti?

»Ženska naj išče partnerjevo moč, moški naj išče njeno ljubezen. Ženska ga naj ljubi kot moč, moški naj jo ljubi kot ljubezen. Ženska ga naj občuduje kot moškega, ne kot ljubezen, moški jo naj občuduje kot ljubezen, ne kot žensko.« 

Ali je spolnost povezana z našo razvitostjo?

»Razvoj se kaže v obliki spolnosti. Spolnost je vedno bolj ugodje, ne delo; je vedno bolj partnersko ugodje, ne lastno ugodje; je vedno bolj enopartnerska, ne iskanje različnih partnerjev.«

SPOLNOST JE ZDRAVILNA ZA DUŠNA PARTNERJA

Ali je spolnost ljubezen?

»Fizična spolnost ni povezana z ljubeznijo, le sveta spolnost.« 

Kaj je sveta spolnost?

»Združitev dušnih polovic.« 

Zakaj je dušna spolnost povezana z ljubeznijo, človeška pa ne?

»Spolna sila združuje zavest, ki je razpadla na koščke v materiji.«

Zakaj združuje?

»Ker celota je vedno nerazdružljiva, ljubezen razpade na manjše enote in se znova sestavlja, posvečena v moči, ker je prava, ker ni več iskanja.«

Ali naj spolnost/seks dušnega para postane obredno združevanje?

»Seks je iskanje užitka v drugem, obredno združevanje je iskanje mene v drugem. Obredno združevanje je pravljično iskanje skupne zavesti skozi telo, seks je iskanje skupnega užitka skozi telo.« 

Kako pogosto se naj dušni par obredno združuje?

»9-krat mesečno (najmanj).« 

Kaj pa, če nismo sposobni za obredno združevanje?

»Seks 3-krat tedensko pomirja silo moškega, ki ni ozaveščen. Ni užitek ljubezen, skupna zavest je ljubezen.«

Kako se naj moški in ženska združita telesno?

Kot penis in vagina.

Kako naj se med ljubljenjem občutita, doživljata, gledata?

»Združujeta se kot otroka, ne kot eksperta ljubezni. Kot otroka, ki ne poznata telesne ljubezni in se še učita.« 

Zakaj kot otroka?

»To je združevanje v skupni ljubezni, ne odnosu.« 

Ali ni ljubezen odnos?

»Ne, odnos je pomoč ljubezni, ni ljubezen pomoč odnosu. Poiščeta sebe v drugem kot ljubezen, ne kot moč. Iščeta ljubezen, ki je že prisotna, ne ljubezen, ki bo komaj nastala.«

Ali je spolnost z dušnim partnerjem popolna?

»Dušni partner ni nekaj pravilnega, ampak svetega.«

Kakšna je sveta ljubezen med moško in žensko polovico?

»Tako da se ljubita in ne iščeta osebnih moči kot uspeh življenja. Uspeh življenja je ljubiti ljubezen močneje kot sebe.

Zakaj ljubiti ljubezen bolj kot sebe?

»Ker sam si brez ljubezni, sam si moč v sili življenja, ki je časovno omejena. V dvoje si moč v ljubezni, ki je časovno neomejena. Išči moč v ljubezni, ne v sebi. 

Duša čaka kot oblika, vajin odnos ji da vsebino, dušni obroč praduše je brez vsebine. Iščeta odnos kot iskanje drug drugega v sebi. 

Tudi vidva imata samo še drug drugega, vendar kot dar, ne kot kazen.«

Kaj ustavlja ljubezen dušnega para?

»Je le meja spolov, ni meja v ljubezni. Spol razdružuje, spol ni ljubezen, je ovira, ki jo moramo premagati. Premagamo jo tako, da iščemo sebe v njem/njej, in njo/njega v sebi. Iščemo podobnosti, ki so nad spolom, so dušne.«

(opomba: v »narekovajih« so Očetova sporočila dobesedno navedena, brez narekovajev povzeta)   

13. NOVI GANEŠ

Oče, ki ljubi,

je duša Osončja (Bog),

ki nas prosi,

da se obrnemo k pravi ljubezni:

»Ganeš je božanstvo ljubezni, je jasna ljubezen. 

Nosi novo karmo, ki je sveto življenje. 

Vabi ljubezen, je zavest, ki sili, ni sila, ki se ozavešča. 

Je dušni vodnik v ljubezni duše. 

Ganeš ljubi človekovo dušo. Dobil je novo nalogo,

ko je človek pozabil na novo ljubezen v duši. 

On ni izbran, on sam je ljubezen v duši, ki ni človeška.

Ganeš je božanstvo duš, ki prihajajo.

Eros kreira ljubezen za človeka,

Ganeš živi dušno ljubezen.

Mantre prikličejo Ganeša, ki živi ljubezen.

Duša je v srcu in je iz čiste ljubezni.

Dušno ljubezen ne preurejamo in ne lepotičimo,

hrepenenje po njej je otroško,

sveta ljubezen je med (človeškimi) dušami,

ni več karme osebnosti.« 

Zakaj se Ganeš prikazuje s slonjo glavo?

»Ker človek še ni v zavesti ljubezni. Ganeš je od ljudi nalepil karmo materije. Ganeš je žival in duša človeka, ki ljubi pravo ljubezen.«

Sporočeno je, da je religija človekov odnos do ljubezni. Kaj Šiva (Oče, ki ljubi) in njegov mlajši sin Ganeš predstavljata v Ganeševi inkluziji (religiji ljubezni)? 

»Oče ve – Ganeš pove. Ganeš se potopi v materijo, Oče ne.« 

Kaj je Hera Gea (Sveta Zemlja)?

»Duše v materiji.«

Ali bo človeštvo ostalo na Zemlji?

»Ne, na Zemlji človeškega življenja več ne bo, ampak bo Hera Gea. Bodo bitja med glavo in vratom.«

Kaj je Hera Gea?

»Duše v materiji.«

Ali bodo ljudje obstajali v neki drugi obliki kot zdaj, na neki drugi ravni? Ali bodo vidni?

»Da, in tudi videli jih bodo.« 

Kaj pomeni, spustiti Ganeša v dušo?

»Ljubiti sebe kot dušo.« 

Kako lahko to storimo?

»Mantra za Ganeša OM GANEŠ NAMAH OM odpre srčno čakro, kliče ljubezen duše neposvečenim. Planetarne mantre kličejo ljubezen duše posvečenim (v Obred).«

Kaj pa, če mantra le en dušni partner?

»Ganeš deluje tudi, če druga oseba ne mantra, ker duša ljubi Ganeševo delovanje, hoče združitev. Mantre delujejo na drugo osebnost, ker pripravljajo dušo na Ganeševo delovanje.« 

Kaj je Ganeševo delovanje?

»Karmično očiščenje ljubezni – ozaveščanje različnih ljubezni, ki iščejo pravo ljubezen. Ganeš je ljubezen, ki se rojeva za ljudi. Konec Hera Gee je, če se zavest Ganeša ne rodi.« 

Stari Ganeš uteleša red v vesolju (karmo), množično delovanje, trgovino, džotiš/astrologijo, poezijo, humor, obilje… Po svetu je priljubljeno božanstvo, ki odstranjuje ovire v življenju. Zato njegova slika ali kipec krasita domove različnih veroizpovedi v Indiji, pa tudi širom sveta, Ganeš prestopa meje hinduizma. Tudi v Sloveniji postaja priljubljen, zaslužen je zlasti hrvaški duhovni učitelj Adrian P. Kezele (1962), ki je napisal vrsto knjig, kjer izstopajo (stari) Ganeš, džotiš in planetarne mantre... Kaj je bistvena razlika med starim in novim Ganešem?

»Stari Ganeš je zato, da sprejmemo višjo zavest od človeške (hinduizem, nova doba... – religije življenja). Novi Ganeš je zato, da sprejmemo zavest ljubezni (Ganeševa inkluzija/religija ljubezni).«

Ali lahko to razliko opazimo na upodobitvah Ganeša?

Starega Ganeša prevaža miš/podgana (sanskrt: mooshika).

(opomba: v »narekovajih« so Očetova sporočila dobesedno navedena, brez narekovajev povzeta)